Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča so, kljub temu, da je bil narejen korak naprej, še precej narazen. Upa pa, da bodo do božiča prišli do dogovora. Kot je dejal, so zadeve relativno kompleksne, vezane tudi na tri stavkovne sporazume - s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz)in visokošolskim sindikatom.
A o podrobnosti trenutno ni želel govoriti. Pojasnil je, da so se danes dogovorili, da v javnosti podrobnosti pogajanj ne bodo predstavljali in veseli ga, da tudi sindikalna stran to vidi kot enega od korakov, ki bo pripomogel k temu, da bodo do sporazuma prišli.
Da so pogajanja tekla v konstruktivnem duhu in je prišlo do približevanj, je ocenil tudi vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, čeprav je po njegovih besedah "razlika še vedno pomembna". Štrukelj meni, da so na pravi poti, a to še "ne garantira nič". Sindikati se bodo do ponedeljka posvetovali s svojimi organi, enako pa bo storila tudi vlada.
Danes so po besedah vodje pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakoba Počivavška izmenjali nekaj protipredlogov. "Še vedno pa je razlika takšna, da je v tem trenutku težko reči, da smo tik pred dogovorom. Tako da se bomo v naslednjih dneh pogovorili, kako pristopiti v nadaljevanju in kako oblikovati nadaljnje protipredloge," je dejal Počivavšek.
Na začetek današnjih pogajanj je člane pogajalskih skupin pozdravil tudi novi minister za javno upravo Franc Props, ki je nato pogajanja zapustil. Boštjančič, ki je po odstopu prejšnje ministrice Sanje Ajanović Hovnik začasno opravljal tudi funkcijo ministra za javno upravo, je pojasnil, da bosta s Propsom primopredajo opravila v torek.
Sicer pa je po njegovih besedah dogovor, da bosta pogajanja o uskladitvi plač z inflacijo do konca vodila z državno sekretarko na ministrstvu za javno upravo Mojco Ramšak Pešec, ki je tudi namestnica vodje vladne pogajalske skupine. Kako voditi nadaljnja pogajanja, pa se bodo znotraj vlade še dogovorili.
Vladna stran sicer predlaga, da se plače v drugi polovici prihodnjega leta uskladijo po formuli, po kateri bi od letne inflacije odšteli 1,7 odstotne točke, kolikor v javnem sektorju avtonomno rastejo plače zaradi napredovanj. Končna višina uskladitve pa bi znašala 60 odstotkov tega zneska.
V sindikatih, ki so pogajanja začeli z zahtevo po stoodstotni uskladitvi z inflacijo, pa opozarjajo, da bi se po vladnem predlogu plače uskladile zgolj za dobrih 40 odstotkov lanske inflacije, kar zanje ni sprejemljivo. Želijo, da se plače uskladijo prej, ne šele sredi leta. Nesprejemljivo pa je zanje tudi, da je vlada v predlagano formulo vključila avtonomno rast plač zaradi napredovanj.
Na zadnjih pogajanjih prejšnjo sredo so podali približevalni predlog, po katerem bi se plače povišale z marcem in ne že z začetkom leta, vrednost plačnih razredov pa bi se uskladila v višini 95 odstotkov inflacije v letu 2023. S celotno inflacijo bi uskladili plačno lestvico, ki bi bila vključena v novi zakon o plačah v javnem sektorju.
Vlado in sindikate namreč čaka tudi nadaljevanje pogajanj o prenovi plačnega sistema, vključno z novo plačno lestvico, ter odpravi plačnih nesorazmerij. Ob tem želi vlada zamakniti uveljavitev stavkovnih sporazumov s sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) in visokošolskim sindikatom. V omenjenih sporazumih so določili, da nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati z letom 2024, če do takrat plač ne bodo dogovorili znotraj plačnih stebrov, pa sporazumi omenjenim sindikatom omogočajo ločena pogajanja.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.