Občine od države hočejo denar, vmes si svetniki naročajo tablice, racionalizacije javnih razpisov pa ni

Predstavniki vlade in združenj občin tudi po današnjih usklajevanjih še niso dosegli dogovora o višini finančnih sredstev za občine, so pa zbližali stališča. Do morebitnega dogovora se bodo v torek opredelila predsedstva vseh treh združenj občin, pridružil naj bi se jim tudi premier Miro Cerar. 

Kot je po sestanku pojasnil finančni minister Dušan Mramor, so bili pogovori zelo konstruktivni in sta strani zelo zbližali stališča glede višine finančnih sredstev za občine. Razhajajo se še pri višini povprečnine in pri investicijskih sredstvih, a bodo po Mramorjevih besedah zagotovo poskušali doseči dogovor.

Leo Kremžar iz Skupnosti občin Slovenije je pojasnil, da je bil njihov zadnji predlog, za katerega imajo mandat, povprečnina v višini 525 evrov, vlada pa je ponujala manj. Po besedah predsednika Združenja občin Slovenije Roberta Smrdelja je ta znesek med 510 in 520 evri. Smrdelj pričakuje, da bi lahko dosegli kompromis pri višini 515 evrov povprečnine in dvomi, da bi predstavniki občin pristali na nižji znesek. Še vedno pa je odprto vprašanje sofinanciranja investicij, saj je trenutni vladni predlog za občine nesprejemljiv.

Ker gre pri povprečnini za sredstva, ki jih občine dobijo za izvajanje zakonskih nalog, v združenjih občin ves čas vztrajajo, da je nižanje povprečnine možno le ob hkratnem nižanju stroškov za delovanje občin. V usklajevanjih z ministrstvi je zato nastal predlog zakona o interventnih ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki naj bi tem prinesel prihranke na različnih področjih, vlada pa naj bi ga sprejela v četrtek.

Občine imajo medtem po poročanju oddaje 24UR že idejo, kako bi varčevale – v šolah, vrtcih, domovih za starejše in javnih kuhinjah. Tako bi klestili pri prevozih v šole, v vrtcih pa tako, da bi v skupine vključili še kakega dodatnega malčka.

Predstavniki občin sicer zatrjujejo, da varčevanja ne želijo prenesti na denarnice občanov, ampak na primer - na zdravstveno zavarovalnico, ki naj krije zavarovanje za drugega brezposelnega, ali pa na ministrstvo za okolje, ki naj namesto njih izvaja protipoplavne načrte.

A dejstvo je, da medtem ko vlada pri višini povprečnine precej popušča, občine vztrajajo pri svojem, čeprav v oči močno bode občinsko kavbojsko poslovanje. Za 5-odstotkov so v zadnjih 8 letih povečali zaposlovanje, sedijo na skupno 200 milijonih namenjenih za investicije, medtem ko pozive o racionalizaciji javnih razpisov ne slišijo. Ta teden so za svoje svetnike šli v potratni razpis za kar 327 razkošnih tabličnih računalnikov.