Vlada in javni sektor znova za mizo: pogajanja bi končali do poletja

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je po današnjem srečanju spomnil, da je od zadnjih pogajanj na to temo minilo že kar nekaj časa. Današnje srečanje je bilo tako namenjeno predvsem pregledu stanja. Vladna stran pa jih je seznanila s svojimi izhodišči, na podlagi katerih pripravlja nov predlog za odpravo plačnih nesorazmerij.

Predstavila jim ga bo predvidoma 6. februarja, ko se bodo še enkrat sestali na krovni ravni, torej predstavniki vlade in vseh 46 reprezentativnih sindikatov. Zatem pa so predvidena pogajanja v okviru plačnih stebrov, torej po dejavnostih. Srečanja na krovni ravni pa bodo v nadaljevanju namenjena predvsem informiranju o poteku stebrnih pogajanj.

Edina izjema so pogajanja za zdravstveni steber, ki bodo prej, in sicer že ta petek. Po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki na vladni strani vodi krovna pogajanja, so se za to odločili zaradi stavke zdravniškega sindikata Fides, saj na vladni strani ocenjujejo, da gre pri delu zahtev Fidesa za tematiko, ki jo je treba obravnavati na stebrnih pogajanjih.

Na vprašanje, ali bodo v Fidesu na to pristali in se stebrnih pogajanj v petek udeležili, pa Boštjančič odgovarja, da upa, da se jim bodo slej ko prej pridružili, ker je to "pravzaprav edini način, da na koncu pridejo do dogovora".

Na krovnih in stebrnih pogajanjih o prenovi plačnega sistema pa si vladna stran želi odpreti tudi nekatera druga vprašanja. Kot je poudaril Boštjančič, vladna stran plačno reformo namreč vidi širše in ne gre le za vprašanje višine plač ali plačnih razmerij. Minuli teden je v tem okviru že omenjal normative in učinkovitost dela, iz sporočila po zadnji seji vlade pa izhaja, da se ta želi pogajati tudi o številu dni letnega dopusta ter o revidiranju seznama delovnih mest, na katerih so javni uslužbenci upravičeni do poklicnega pokojninskega zavarovanja.

Podrobneje o tem minister danes ni želel govoriti. S sindikati so se namreč dogovorili, da si bodo pred naslednjim srečanjem pisno izmenjali informacije, kaj ena in druga stran vidita kot tiste zadeve, ki bi bile del teh pogajanj. Je pa poudaril, da so tako glede dodatkov, kot dopustov in še nekaterih drugih stvari med različnimi skupinami v javnem sektorju velike razlike. "Če se želimo pogovarjati odkrito in celovito, moramo dati vse na mizo," je dodal.

Na sindikalni strani pravijo, da veljavni dogovor iz leta 2022 te razširitve ne predvideva. "Mi smo na tej točki legalisti. Predmet pogajanj je opredeljen in se veže na plačni sistem, ne pa tudi na te točke, ki so bile danes omenjene," je dejal vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Dopušča sicer možnost drugačnega dogovora.

Počivavšek je dodal, da se ve, kaj je plačni sistem, ki ga opredeljuje zakon in ta "ne širi polja vsebin onkraj plač". Vendar pa priznava, da reforme sistema plač v javnem sektorju ni mogoče reducirati zgolj na višje uvrstitve ali pa razmerja med delovnimi mesti.

Reforma, kot je zamišljena, je po njegovih besedah mnogo več: je nova plačna lestvica, so drugačni razponi med plačnimi razredi na plačni lestvici, predvideva spremembo sistema napredovanj, spremembo nagrajevanja iz naslova delovne uspešnosti. Ko bo vladna stran konkretizirala svoj predlog, se bodo do tega opredelili.

Po besedah Počivavška in Boštjančiča sta se obe strani danes strinjali, da je treba ta pogajanja končati čim prej, vsekakor pa do poletnih dopustov, da bo nato dovolj časa tudi za implementacijo dogovora. A zavez o datumu, do katerega bodo pogajanja končana, na vladni strani ne dajejo. "Dogovor bo sklenjen, ko bo celovit in bo sprejemljiv za obe strani," je navedel Boštjančič.

Štrukelj je v imenu konfederacije še izpostavil, da gre za "tako rekoč prelomen trenutek za položaj javnega sektorja v naši državi", saj gre za vprašanje, kakšen javni sektor bomo v prihodnosti imeli. Opozoril je, da imamo krizo javnega zdravstva, javnega izobraževanja, kakovostni strokovnjaki odhajajo, zato je država dolžna misliti dolgoročneje.