Vlada in Fides z različnim razumevanjem 'začasnosti' ukrepov

Zdravniški sindikat FIDES in ministrstvo za zdravje sta sporazum, težak 113,5 milijona evrov, parafirala že v ponedeljek prejšnji teden, prejšnji četrtek ga je še potrdila vlada. S tem je bila omogočena prosta pot za podpisa sporazuma. Pričakovalo se je, da bo sporazum podpisan že pred tednom dni ali kvečjemu v začetku tega tedna. A se to še vedno ni zgodilo.

Fides in ministrstvo podrobnosti dogovora še vedno ne komentirata. Neuradno so se dogovorili za dvig plač večini zdravnikov za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. En plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, kar pomeni, da bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstoten dvig osnovne plače. Posledično so višji tudi dodatki, kar realno pomeni okoli 30-odstoten dvig plač. Prav tako so se dogovorili, da bi bila nova najvišja omejitev za zdravnike 63. plačni razred, kar je bilo zdaj rezervirano le za funkcionarje. Doslej so lahko ostali javni uslužbenci dosegli največ 57. plačni razred.

Dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike sicer dopušča deseti interventni zakon. Ta v 48. členu določa, da lahko zdravniki dosežejo največ 63. plačni razred, kar pa je predvideno za obdobje do konca leta. Omenjeni interventni zakon tudi določa, da državni proračun krije višje obveznosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi dviga plač  v zdravstvu, a le za letos. Medtem pa določbe, ki bi časovno omejevala dvig plač zdravnikom na sploh, v tem zakonu ni.

Če bi bil dvig plač tako trajen, bi pomenilo trajno obremenitev za ZZZS – plače v zdravstvu so namreč vkalkulirane v cene zdravstvenih storitev, ki jih zdravstvena blagajna plačuje izvajalcem zdravstvenih storitev. A v ZZZS že nekaj časa opozarjajo, da jim politika le nalaga nove obremenitve, medtem ko ne poskrbi za kritje dodatnih stroškov zdravstvene blagajne. Zavarovanci ne vplačamo toliko, kot želi politika zagotoviti različnim skupinam, sporočajo iz ZZZS. Tako predlagajo, naj se s spremembo zakona zagotovi trajna proračunska varovalka po principu, ki velja za pokojninsko blagajno. Tej državni proračun krije primanjkljaj sredstev za tekoče leto.

Domino efekt zahtev po zvišanju plač v javnem sektorju

Sicer pa je sporazum o dvigu plač zdravnikom na noge spravil ostale sindikate v javnem sektorju. Ti zdaj zahtevajo enako obravnavo, torej da bi se vsem zaposlenim v javnem sektorju dvignile plače za šest razredov. To zahtevo so v sredo predali tudi ministru za javno upravo Boštjanu Koritniku, ki je opozoril, da bi takšen dvig plač za 188.000 zaposlenih v javnem sektorju pomenil 1,5 milijarde evrov na leto, kar pa se ne sklada z izhodiščem, ki ga je vlada dala za vzdržnost javnih financ.

Sindikati javnega sektorja zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov od letos naprej, in to najmanj z inflacijo. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov, tako da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice – da se torej vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.