Socialni demokrati verjamejo, da je arbitražni sporazum za Slovenijo zelo ugodna rešitev za ureditev mejnega vprašanja med državama. Podprli so besede premierja Boruta Pahorja, da je prav, da se državljani o tej temi izrečejo na referendumu in tako podpirajo možnost posvetovalnega referenduma. Sam arbitražni sporazum se jim zdi boljša možnost reševanja mejnega vprašanja, kot bi bila možnost reševanja spora na mednarodnem sodišču v Haagu, ki jo je leta 2007 zagovarjal takratni predsednik vlade Janez Janša.
SDS: Vlada očitno dvomi o arbitražnem sporazumu
Strokovnjak za pravo morja Mitja Grbec meni, da se bo razsodba najverjetneje zgodila v naslednjem mandatu vladanja v obeh državah, kar je politično skrajno nekorektno, so zapisali v SDS. Še bolj problematično pa je to, kot ugotavlja Grbec, da izraza »junction« Konvencija o pravu morja in širša judikatura ne poznata in bo zato od arbitrov odvisno, kakšno vsebino mu bodo določili, še posebej upoštevaje celotno dikcijo, ki se v točki 3b glasi: Slovenia's junction TO the High Sea in ne Slovenia's junction WITH the High Sea, so v sporočilu za javnost zapisali v SDS.
''Očitno pa o arbitražnem sporazumu dvomi tudi vlada, saj je premier Borut Pahor podprl idejo o predhodnem posvetovalnem referendumu. Skoraj vsak dan se vladajoča koalicija spomni kake poteze, s katero poskuša relativizirati svojo slabo odločitev. Najprej ustavna presoja, nato še referendum. Ob takšnih pomislekih vladajočih glede primernosti sporazuma se postavlja vprašanje, zakaj so ga sploh podpisali. Predsednik vlade tudi izjavlja, da v primeru poraza na referendumu ne bo prevzel odgovornosti ter odstopil. To je še tretji dokaz, da ni prepričan v pravilnost svojega podpisa pod sporazum,'' menijo v SDS.
V največji opozicijski stranki so prepričani, da če bi verjel v svoje delo, najbrž ne bi pomišljal, da zanj prevzame polno odgovornost. ''V SDS menimo, da se bo ta vzpostavila sama po sebi. Če ne takoj po zavrnitvi sporazuma na referendumu, pa kmalu zatem, kajti predsednik vlade bo izgubil vso kredibilnost za zastopanje Slovenije v EU in v svetu, saj se bo izkazalo, da njegov podpis nič ne velja,'' so zapisali.
Očitki, da vlada Janeza Janše ni rešila tega vprašanja, so po njihovo navadno sprenevedanje. ''V skladu z dano obljubo smo, v nasprotju z vlado Boruta Pahorja, ki se očitno požvižga na obljube in dogovore, iskali najširši politični konsenz in po blejskem srečanju je za Hrvaško ostalo sporno predvsem načelo pravičnosti pri določanju meje, na katerega je Borut Pahor v arbitražnem sporazumu pozabil, čeprav je bila ravno to zahteva SD-ja v letu 2007,'' so še zapisali.
Vatikan za dialog slovenske in hrvaške Cerkve
Vatikan je po neuradnih informacijah Večernjega lista podal pobudo za srečanje Komisij za pravičnost in mir Slovenske in Hrvaške škofovske konference v Zagrebu. Komisiji naj bi tako zmanjšali napetosti, ki so nastale, ko je hrvaška komisija nedavno izrazila nasprotovanje podpisu arbitražnega sporazuma, slovenska pa je to obžalovala.
Hrvaški dnevnik na svoji spletni strani tudi poroča, da se dober teden dni po objavi izjave Komisije Iustitia et Pax Hrvaške škofovske konference zdi, da hrvaški cerkveni vrh ni enoten glede stališč, navedenih v omenjeni izjavi.
Komisija Iustitia et Pax je v izjavi med drugim hrvaško vlado pozvala, naj od arbitražnega sporazuma odstopi tudi za ceno blokade ali pa za ceno, da ne bi vstopila v EU. Predsednik Komisije pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, mariborski nadškof Anton Stres, je v odgovor hrvaški komisiji poslal pismo, v katerem je izrazil obžalovanje ob objavi izjave, izpostavil pa je tudi mnenje komisije, da ni v njeni pristojnosti, da se neposredno vključi v reševanje spora o meji.
KOMENTARJI (157)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.