V teh dneh smo soočeni z razmerami, ko se migracijska politika posameznih držav skorajda dnevno spreminja in se posamezne države s povečanim migracijskim tokom različno spopadajo, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Nekatere uvajajo ponovno začasno kontrolo na mejah, druge iščejo drugačne rešitve, večini pa je skupno, da postopno zaostrujejo pogoje za vstop migrantov v državo, ocenjujejo.
Kot pojasnjujejo, Avstrija tako že nekaj časa sprejema migrante iz Slovenije ob vnaprej dogovorjenih urah dnevno s tremi vlaki, na katerih je največ 540 oseb, sprejmejo pa tudi štiri konvoje avtobusov z do 400 osebami naenkrat.
Za dodatne predaje, ko je kvota dosežena, se mora slovenska policija posebej dogovoriti o kraju predaje.
Slovenska policija je bila tako prisiljena uvesti določeno optimizacijo postopkov in prevozov zaradi ukrepov avstrijskih organov: "Ti so namreč 26. 12. 2015 dosledno začeli preverjati identiteto migrantov ob vstopu. Če identiteta, ki jo ugotovijo, ne ustreza navedbam migrantov, jih vrnejo v Slovenijo. To pomeni dodatne prevoze tujcev v sprejemne centre, ponovno izvajanje identifikacijskih postopkov, kar je pri migrantih brez vseh dokumentov, sploh če nočejo pri tem sodelovati, zelo zahtevno. Zato je Republika Slovenija sprejela določene ukrepe do Republike Hrvaške."
So se pa odzvali tudi na nekatera medijska poročanja, da bo Avstrija začela sprejemati le še prosilce za humanitarno zaščito, ekonomske migrante pa naj bi zavračala. Ko so sporočili, doslej takšnih uradnih informacij avstrijske strani še niso prejeli.
"A več kot očitno je, da so nastanitvene kapacitete posameznih držav članic vedno bolj polne, čemur se države prilagajajo in upočasnjujejo sprejem novih migrantov. Temu se bo morala prilagoditi tudi Slovenija, predvsem z namenom, da se zagotovi ustrezno obravnavo teh oseb in se prepreči, da bi se na našem ozemlju zaustavilo večje število ljudi na poti, kot jim lahko zagotovimo ustrezno nastanitev in oskrbo," nadaljujejo.
Rešitve so sicer že iskali strokovnjaki mejnih policij Slovenije, Avstrije in Hrvaške, jutri pa se bosta na Šentilju sestala tudi generalna direktorja policije Slovenije in Avstrije, generalni direktor policije Hrvaške pa je sodelovanje na tem sestanku zavrnil. K čimprejšnjem ukrepanju na evropski ravni pa bo predsednik vlade Miro Cerar na četrtkovem sestanku pozval tudi nemško kanclerko Angelo Merkel.
V Slovenijo je danes do 18. ure vstopilo 570 beguncev, so sporočili z Generalne policijske uprave. Državo je v tem času zapustilo 1052 beguncev. Od 16. oktobra lani pa do danes do 12. ure so v državo vstopili skupno 405.404 begunci, še kažejo podatki policije.
Posadka večnamenske ladje Triglav je v ponedeljek v sodelovanju s špansko fregato Canarias v Sredozemlju rešila 130 ljudi z dveh gumijastih čolnov z migranti, ki sta se znašla v težavah. Kot so danes še sporočili z obrambnega ministrstva, so rešene ljudi vkrcali na fregato in plovilo italijanske obalne straže ter jih prepeljali na otok Lampedusa.
To je že šesto posredovanje posadke ladje Triglav od njene napotitve na misijo 16. oktobra lani.
Triglav s 37-člansko posadko je iz italijanskega pristanišča v Augusti znova izplul v soboto in je izvajal redne naloge na mednarodni misiji EU Sophia. Glavni namen operacije je omejevanje delovanja tihotapcev ljudi v Sredozemlju.
Zaradi uspešnega dela posadke in operativnih potreb mednarodne misije je vlada odobrila podaljšanje delovanja ladje v južnem delu Sredozemlja do sredine marca.
Italija: Ali dublinska ali schengenska pravila
"EU ima dve možnosti. Ali bo trpela posledice migrantkih tokov ali pa jih bo poskušala nadzorovati," je danes povedal italijanski zunanji minister Paolo Gentiloni. "EU lahko migrantske tokove nadzira, če ravna enotno in ugotovi, da pravila, ki so bila postavljena pred četrt stoletja, niso več primerna za tokove, ki smo jim priča danes," je povedal Gentiloni.
Italija si želi revizijo določila dublinske uredbe, ki zahteva, da je treba prosilce za azil, ki pridejo v EU, obravnavati v državi vstopa v unijo. To pravilo se Rimu zdi nevzdržno, glede na to, da večina migrantov v EU pride v Italijo in Grčijo s prečkanjem Sredozemlja.
Od začetka 2014 je v Italijo prišlo 320.000 prebežnikov. A zaradi pomanjkanja sistematičnega nadzora po prihodu v Italijo lahko več kot tri četrtine teh prebežnikov nadaljujejo svojo pot v želeno državo EU, ne da bi jih v Italiji registrirali.
Italija je zato sedaj pod pritiskom evropskih partnerjev, naj začne strogo procesirati vse pribežnike ter jim odvzame prstne odtise tudi s silo, če je potrebno. Množični prihodi migrantov v EU pa so ogrozili stabilnost schengenskega območja.
"Lani je v Grčijo prišlo 850.000 migrantov. V skladu z dublinsko uredbo bi jih morala Grčija sprejeti vse. Vsi vedo, da to ni mogoče, da se to ni zgodilo, a kljub temu se vztraja pri spoštovanju dublinskih pravil," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal Gentiloni.
"Evropa mora to doumeti kot srednje- do dolgoročno vprašanje, na katero mora skupno odgovoriti vseh 28 članic," je bil jasen Gentiloni.
Minister je vlade članic EU pozval, naj se dogovorijo o skupnem seznamu držav, ki naj bi bile dovolj varne, da bi v njih lahko vračali zavrnjene migrante. "Razlikovanje med Afganistanom, ki je za nekatere evropske države varen, in Eritrejo, ki ni, je dokaj šibko in potrebuje odločitev na evropski ravni," je dodal Gentiloni.
Konec politike dobrodošlice
Nemčija mora biti poštena o dejstvu, da njena vrata za vse begunce niso več brezpogojno odprta, je danes povedala avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner. Avstrija se namreč spopada z vse večjim številom migrantov, ki jih Nemčija zato, ker ne želijo v njej zaprositi za azil, na meji z Avstrijo zavrača.
"Potrebno se bo odpovedati neomejeni kulturi dobrodošlice," je za avstrijski časnik Kronen Zeitung povedala Mikl-Leitnerjeva. S tem je ciljala na lansko odločitev nemške kanclerke Angele Merkel o prekinitvi strogega preverjanja sirskih migrantov. V Nemčijo je lani tako vstopilo 1,1 milijona migrantov.
A Nemčija je vmes ponovno uvedla določeno stopnjo preverjanja. Tako je v Avstrijo začela vračati migrante, ki ne želijo v Nemčiji zaprositi za azil, temveč želijo odpotovati naprej v druge evropske države. Nemška policija je v ponedeljek potrdila, da okrog 200 migrantom na dan zavrne vstop v Nemčijo in jih vrne Avstriji.
Mikl-Leitnerjeva je danes pozvala k srečanju Merklove in avstrijskega kanclerja Wernerja Faymanna, da bi razpravljala o vse bolj nekoordiniranem odzivu na prihode migrantov.
Faymann, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPÖ), je sicer danes ponovil svoje ponedeljkove izjave, da je treba zajeziti število prihodov migrantov v Avstrijo. Kancler je poudaril, da stavi na ostrejši nadzor na avstrijskih mejah.
Če nekdo ne bo verodostojno povedal, zakaj želi priti v Avstrijo, ga tudi ne bomo spustili v državo, je bil jasen Faymann na skupni novinarski konferenci s svojim namestnikom Reinhold Mitterlehner iz vrst ljudske stranke (ÖVP). Faymann je ministrstvom za obrambo, notranje in zunanje zadeve naročil, naj preverijo pravno podlago za zavračanje ekonomskih migrantov že na avstrijskih mejah.
Mitterlehner pa je medtem poudaril, da ÖVP vztraja pri stališču, da mora Avstrija postati manj privlačna za migrante z vidika socialne podpore. Tudi vojni begunci in ne samo ekonomski migranti namreč po besedah Mitterlehnerja želijo v Avstrijo priti iz ekonomskih razlogov. Mitterlehner je še poudaril, da mora Avstrija postaviti zgornjo mejo števila migrantov, ki pridejo na njeno ozemlje.
Po besedah Mitterlehnerja mora tudi Avstrija po nemškem zavračanju sedaj dati jasen signal, da je konec kulture dobrodošlice. "Nikogar nisem povabil, nikogar ne vabim in tudi vlada ni nikogar povabila," je na to dejal Faymann.
