2,5 milijona evrov na račun funkcionarjev?

Predlog je po seji vlade podrobneje predstavila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Predvideno je, da bi znižanje veljalo od 1. aprila letos do 1. aprila prihodnje leto, je povedala ministrica in pojasnila, da naj bi prihranki v enem letu začasne veljave tega interventnega zakona znašali 2,5 milijona evrov, in sicer brez upoštevanja nadomestil za bivše funkcionarje, ki bi jih ravno tako znižali za štiri odstotke.

Pavlinič Krebsova je tudi pojasnila, da predlagani zakon ne vključuje plač predsednika in podpredsednikov DZ, generalnega sekretarja DZ ter poslancev, ker so ti že sami pripravili poseben predlog zakona. Na vseh treh postavkah, tj. pri plačah funkcionarjev izvršilne, sodne in zakonodajne veje oblasti ter pri nadomestilih bivših funkcionarjev pa je ocenjeni prihranek v letu dni od 2,8 do treh milijonov evrov.

Pavlinič Krebsova je podrobneje pojasnila, da se z zakonom znižujejo plače plačne skupine A, ki je urejena v prilogi 3. zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Predlagani zakon plače funkcionarjev znižuje tako, da se funkcionarjem od plače odšteje štiri odstotke njihove osnovne plače, kar pomeni en plačni razred.

Ker se znižajo plače vsem funkcionarjem v tej plačni skupini, menijo, da ostajajo razmerja med funkcionarji enaka, kot so določena v veljavnem zakonu, in da je predlog "primeren in uravnotežen", je dejala ministrica za javno upravo. Premier Borut Pahor pa je poudaril, da so to edini javni uslužbenci, ki se jim bo zaradi varčevanja plača znižala.

Ministrica je poudarila, da sistem določanja plač funkcionarjem ostaja nespremenjen. Vzporedno, na podlagi sklepa vlade, pa želijo uresničiti odločbo ustavnega sodišča in odpraviti plačna nesorazmerja, kot jih je glede sodne veje oblasti ugotovilo ustavno sodišče. "Ta ukrep na to ne bo vplival, ker smo dolžni do meseca junija sprejeti odločitev, da odpravimo to neustavnost," je še pojasnila Pavlinič Krebsova.

Vlada znižanje funkcionarskih plač predlaga zaradi zagotovitve stabilnosti javnih financ v letu 2009, je zapisano v sporočilu za javnost, kjer je še navedeno, da bo vlada državnemu zboru predlagala, da predlog zakona obravnava na izredni seji in ga sprejme po nujnem postopku.

'Malce nenavaden način'

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je pojasnila, da vladnega predloga ne pozna, zato pa jih v društvu ne glede na to, ali gre za interventni ukrep, "skrbi in preseneča, če se vlada z enim segmentom pogovarja, konkretno s sindikati", tega pa ne stori s sodniki, in to kljub določbi ustavnega sodišča. Slednja po besedah Roblekove med drugim določa, da se ne sme sprejemati nobenih ukrepov, ki se tičejo tudi sodnikov, "mimo sodstva in brez sodstva".

Roblekova opozarja še, da je "že sam način, s katerim se vlada zopet loteva tega vprašanja, malce nenavaden". Kot dodaja, niti v sodniškem društvu niti v stavkovnem odboru o vladnem predlogu niso bili obveščeni.

Še sedem kadrovsko-akreditacijskih svetov

Po ustanovitvi kadrovsko-akreditacijskega sveta (Kas) za področje gospodarstva bo vlada ustanovila še sedem Kasov za različna področja v javnem sektorju. Po besedah premierja Boruta Pahorja vlada s tem postavlja nove standarde v kadrovski politiki, ministrica za javno upravo pa ocenjuje, da bodo novi Kasi začeli delovati v 14 dneh.

Vlada bo na predlog premierja Pahorja imenovala Kase za področja delovanja ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ministrstva za zdravje, ministrstva za visoko šolstvo, ministrstva za kulturo in pravosodje, ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter ministrstva za okolje in prostor.

Novoustanovljeni Kasi bodo presojali tudi presojo strokovnosti kandidatov za funkcije v javnih agencijah, zavodih in skladih, ki so v pristojnosti omenjenih ministrstev. Za javne ustanove, ki so v pristojnosti ministrstev za finance, za promet ter za gospodarstvo pa bo pristojen že ustanovljeni Kas, je pojasnila ministrica.

Pavlinič Krebsova še ocenjuje, da bodo novi Kasi začeli delovati v 14 dneh.

Premier Pahor pa je pojasnil, da vlada z odločitvijo o ustanovitvi Kasov zaokrožuje svojo namero, da postavi nov standard na področju kadrovske politike. Že ustanovljeni Kas je po njegovih besedah izpolnil pričakovanja, vlada pa je za ustanovitev novih odločila, da ne bi preobremenjevali že obstoječega in da ta ne bi imel prevelike moči.