Sindikati javnega sektorja so na sestanku z vlado izrazili zahtevo po sprostitvi vseh varčevalnih ukrepov s 1. januarjem 2017, kar bi pomenilo dodatnih 215 milijonov evrov. Ob sporazumu z zdravniškim sindikatom Fides namreč ocenjujejo, da so nastopile nove okoliščine. Kot je napovedal minister za javno upravo Boris Koprivnikar, bo s tem seznanil vlado, ki bo odločila o tej zahtevi.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so namreč prvič po podpisu sporazuma z zdravniki sedli za pogajalsko mizo. Že pred tem zahtevna pogajanja, je sporazum še zaostril.
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je sicer danes sindikatom javnega sektorja predstavila sporazum, ki ga je nekaj ur prej podpisala z zdravniškim sindikatom Fides. Očitno pa jih ni prepričala, saj so danes zaostrili pogajalska izhodišča in se vrnili k izhodišču.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ocenil, da sindikati s pojasnili ministrice niso zadovoljni, a nad tem niti ni presenečen. Priznava pa, da je pričakoval več kooperativnosti. O zahtevi sindikatov bo odločala vlada, vse se bo dogajalo zelo hitro, je napovedal.
Na vprašanje, ali je po njegovem občutku dogovor še možen, je odgovoril z besedami, da so zadeve veliko preresne, da bi se zanašal na občutke. Je pa, kot je poudaril, dogovor z javnim sektorjem nujen za dobro te države, tudi sindikatov.
Štrukelj: Ni več argumentov za vztrajanje pri varčevalnih ukrepih
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je po srečanju pojasnil, da glede na ravnanje in izjave na vladni strani v zadnjih dveh, treh tednih preprosto ne vidi več argumenta za vztrajanje pri ohranjanju varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti v času največje krize.
Med drugim je spomnil, da je nenazadnje predsednik vlade Miro Cerar rekel, da gre Sloveniji dobro, vlada pa je "ponudila tudi 2. januar kot neko gesto, ki naj potrdi take nove ekonomske okoliščine". Zato so predlagali, da se varčevalni ukrepi v celoti odpravijo z začetkom prihodnjega leta. Hkrati vztrajajo, da vlada uresniči dano obljubo o odpravi anomalij za tiste z najnižjimi plačami, za kar je ponudila deset milijonov evrov.
V primeru, da dogovora ne bo in bi vlada zniževala plače z interventno zakonodajo, bodo po Štrukljevih besedah javne uslužbenke in uslužbence pozvali k splošni stavki. Navsezadnje je bilo vladno sporočilo, da je zgolj s stavko mogoče v tej državi kaj doseči ali kaj preprečiti, je ugotavljal ob izkušnjah z zdravniki in policisti.
Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek je dejal, da so nadaljnji koraki povezani s tem, kaj bo sledilo na vladni strani. Številni sindikati so že oblikovali stavkovne odbore, pripravljenost ostaja in zelo verjetno je, da se bo v prihodnjih dneh oblikoval še kakšen.
Minister sicer o morebitnem interventnem zakonu ni želel govoriti, dokler ne sprejmejo dokončnega stališča. Koalicijski partnerici DeSUS in SD, ki nasprotujeta sporazumu s Fidesom, pa sta že opozorili, da neusklajenih ukrepov v DZ ne bosta podprli. Koprivnikar pravi, da je to politično vprašanje, ki ga ta trenutek ne želi komentirati.
Na vprašanje, ali je sam zadovoljen s sporazumom s Fidesom, ni odgovoril konkretno. "Zadovoljstvo s sporazumom ni stvar moje kaprice. Bil je podpisan, kot vlada ga enotno podpiramo in ga moramo v tem okviru tudi zagovarjati," je dejal.
Vlada in Fides podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke
Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc in predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin sta podpisala sporazum o začasni zamrznitvi stavke zdravnikov. Zdaj se lahko nadaljujejo pogajanja za spremembo kolektivne pogodbe za zdravnike. Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, še ni določeno. Ministrica je izrazila veselje, da so podpisali sporazum, da bodo lahko nadaljevali pogajanja za aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike. Sporazum je prvenstveno namenjen skrajševanju čakalnih dob in nagrajevanju dodatnega, uspešnega in učinkovitega dela.
Sindikat je proevropsko usmerjen, je dejal Kuštrin
Kuštrin pa je dejal, da tako, kot je bil leta 1996, ko so zdravniki tri tedne stavkali, po končani stavki sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj, je tudi ta podpisani sporazum ključ za nadaljevanje pogajanj za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe in za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Zdi se mu, da so nasprotovanja nekaterih političnih strank in tudi sindikatov temu sporazumu posledica različnega svetovnonazorskega pogleda, kam ta država in zdravstvo mora iti. "Mi smo proevropsko usmerjeni. Sindikat je vedno zagovarjal delavnost, pridnost, poštenost, merljivost dela, in na tem vztrajamo. Ta sporazum je eden prvih korakov, ki nas bo popeljal tja, kamor bi radi prišli," je dejal.
Ker je vlada zaradi koalicijskih nesoglasij precej zamujala s podpisom sporazuma, se jim z nekaterimi roki, ki so opredeljeni v sporazumu, že precej mudi. Kuštrin je dejal, da zaradi tega ne bodo postavljali nobenih ultimatov. "Nekateri roki so zaradi zapletov na vladi pri sprejemanju sporazuma že preseženi. Mislim, da bomo z dobrim dialogom vse nadoknadili," je dodal. Povedal je tudi, da nima nič proti temu, da se zdravnikom gleda pod prste in govori o zdravniških plačah. "Bilo bi pa prav, da javnost vsem poklicnim skupinam v javnem sektorju gleda pod prste glede njihove kakovosti, obremenitev, dopustov itd.," je ocenil.
Kuštrin: šolniki že imajo standarde in normative
Kuštrin je pred današnjim sestankom vlade s sindikati javnega sektorja opozoril, da jim vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Štrukelj, ki je tudi glavni tajnik šolskega sindikata Sviz, očita tiste pravice, ki jih v Svizu imajo. Standarde in normative imajo v Svizu, ne da bi o tem tekla desetletna razprava, kot je bilo to v primeru zdravniških standardov, je izpostavil Kuštrin. Nadalje imajo v zakonu o sistemu plač ekskluzivno pravico, da so nagrajeni tisti, ki presegajo standarde in normative, je naštel. "In lani so si nekatere poklicne skupine visokega šolstva dvignile plače. In tudi o tem ni bilo nobene razprave, niti nobenega političnega pretresa," je dodal prvi mož Fidesa.
Je pa Kuštrin prepričan, da bo vlada dosegla sporazum s sindikati javnega sektorja in ji ne bo treba z interventnim zakonom znižati plač. Ob tem je poudaril, da sporazum vlade s Fidesom ni nobena ovira za sporazum z javnim sektorjem.
Sporazum, ki sta ga podpisala ministrica in Kuštrin, med drugim določa, da se potrdijo standardi in normativi za zdravnike iz modre knjige, omogočeno bo tudi nagrajevanje zdravnikov, ko bodo za več kot 30 odstotkov presegali normative. Merila za to pa še niso točno določena in bodo predmet nadaljnjih pogajanj.
Določa tudi, da bo vlada predložila v usklajevanje predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi odpravila omejitev 57. plačnega razreda, ki ga uslužbenci v javnem sektorju lahko dosežejo z napredovanjem.
Židan komentiral podpis sporazuma
Stranka SMC in ministrica sta podpisala nekaj, za kar ne vesta, koliko stane, je današnji podpis sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides v izjavi za medije komentiral predsednik SD in kmetijski minister Dejan Židan. Ob tem je opozoril, da morajo od gospodarske rasti imeti koristi vsi in ne le elita. Židan je podpis sporazuma komentiral ob robu seje predsedstva Foruma starejših SD, ki je pozornost namenil tudi problematiki dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. "SMC, ministrica in predsednik vlade so odprli Pandorino skrinjico. Upam, da imajo rešitev, kako jo tudi zapreti," je poudaril. Dodal je, da je zaskrbljen, saj doslej rešitve še niso predstavili.
Po Židanovih besedah "SMC in ministrica podpisujeta normative v modri knjigi, za katere mislita, da niso obvezni, ampak so samo instrukcijski, kar pa v resnici verjetno ni tako". Dejal je, da bi SMC morala imeti odgovor, kako zapreti Pandorino skrinjico, ki jo je odprl sporazum s Fidesom, že takrat, ko se je odločila, da v vladi preglasuje SD in DeSUS.
"Od gospodarske rasti morajo imeti koristi vsi in ne samo elite. Če ima korist zdravnik, mora imeti korist tudi medicinska sestra," je opozoril Židan. Poudaril je, da bo SD vztrajala pri enakem pristopu do vseh v javnem sektorju. "In nenazadnje, če je denar, da se izboljšuje stanje v javnem sektorju, potem mora biti denar tudi za izboljšanje stanja upokojencev," je dodal.
Sicer je Forum starejših SD s sejo predsedstva zaznamoval prvo leto delovanja. Predsednik foruma Franc Hočevar je v izjavi za medije pojasnil, da so v prvem letu največ pozornosti namenili čakalnim vrstam v zdravstvu, demografskemu skladu in pokojninam. Forum sta zaposlovala tudi vprašanje dolgotrajne oskrbe in problem nasilja nad starejšimi. Glede pokojnin je Hočevar dejal, da "upokojenci ne smejo biti rezervna armada za raznorazne varčevalne ukrepe". Po njegovih besedah se slovenska družba vse bolj stara, obenem pa se starejšim znižuje kakovost življenja. Največ k temu prispevajo nizke pokojnine in dolge čakalne vrste v zdravstvu, ki so za starejše še posebej velik problem, je opozoril. Dodal je še, da teme, ki so zaznamovale prvo leto delovanja Foruma starejših SD, ostajajo aktualne tudi v prihodnje.
KOMENTARJI (678)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.