Predlog vlade: direktorji naj bi dobili tudi več kot 2000 evrov povišice

"Na podlagi povedanega sem zmerno optimističen, da bo do dogovora, upam, tudi prišlo. Nekateri koraki so bili narejeni, čeprav še kar nekaj vprašanj ostaja odprtih, pa vendar smo si danes zadali, da se ta pogajanja nekoliko pospešijo," je dejal vodja pogajalske skupine javnega sektorja Jakob Počivavšek. 

Kot je pojasnil, bodo poskušali v naslednjih 14 dnevih t. i. stebrna pogajanja pripeljati do konca, oziroma upa, da bodo na naslednjih krovnih pogajanjih čez 14 dni ugotovili, da so s temi pogajanji pri koncu, in se bodo lotili drugih vprašanj, ki so povezana tudi z implementacijo plačnega sistema.

Glede novega plačnega zakona se po Počivalškovih besedah nabor odprtih vprašanj zmanjšuje, dogovorili pa so se, da bodo šli tudi na krovni ravni od člena do člena, pregledali zakon in zaprli tudi tista vprašanja, ki bi na strokovni ravni še ostala odprta.

Glavnini direktorjev naj bi se dvignili za od 20 do 40 odstotkov

Vladna stran je predstavila tudi koncept, s katerim se je lotila priprave uvrstitev direktorjev v višje plačne razrede oziroma v novem plačnem sistemu. Podrobnosti niso želeli razkriti, naj bi pa po neuradnih informacijah predlog uvrstitve plač direktorjev v javnem sektorju na novo plačno lestvico predvidel bistveno izboljšanje funkcionarskih in direktorskih plač.

Glavnina direktorjev naj bi pridobila od 20 do 40 odstotkov. Najvišji dvig je predviden pri nekaterih nacionalno pomembnih inštitucijah, pri rektorjih nekaterih univerz in direktorju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, kjer presega 60 odstotkov.

Direktorjem, rektorjem univerz 3000 evrov več, ravnateljem pa 1300 evrov več

Dobrih 3000 evrov bruto več mesečno si lahko obetajo direktorji univerzitetnih kliničnih centrov, rektorji univerz ter direktor instituta Jožef Stefan 56-odstotno povišico, ravnatelji osnovnih in srednjih šol pa dobrih 1300 evrov več.

Med plačami direktorjev in njihovih podrejenih javnih uslužbencev so v zadnjih 15 letih enostavno nastale prevelike razlike, so prepričani na vladi, kjer pojasnjujejo, da nekateri mesečno zaslužijo več kot direktorji. Da direktorji nimajo napredovanj ali na primer dodatkov ter da za ta delovna mesta zato ni zanimanja, še pravijo. 

"Ko bomo poznali plače direktorjev, bodo te zagotovo neposredno vplivale tudi nazaj na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev," pa je prepričan Štrukelj.

Kaj pa funkcionarji? 

Po delovnem osnutku predsednika države in vlade lahko pričakujeta dobrih 2700 evrov bruto več. Približno 40-odstotno povišico si obetajo ministri, poslanci pa naj bi dobili dobrih 1700 evrov bruto več na mesec.

Boštjančič je sicer dejal, da bo vlada predlagala, da v času tega mandata ne bi prišlo do povišanj plač vsaj vladnih funkcionarjev.

Eno od vladnih izhodišč pri pripravi predloga direktorskih plač je bilo, da bi na novi plačni lestvici direktorju določili za plačni razred (tri odstotke) višjo osnovno plačo od najvišje uvrščenega javnega uslužbenca z najvišjim možnim položajnim dodatkom v višini 12 odstotkov.

"Ključno vprašanje v razmerju do javnih uslužbencev pa bo seveda, kakšne so zdaj te uvrstitve direktorjev do strokovnih delovnih mest pri delodajalcih, kjer so javni uslužbenci zaposleni. Ta razprava pa se bo odvila potem na stebrih in bo tudi vključena v poročilo o samih stebrih, ki ga bomo obravnavali 27. maja," je dejal Počivavšek.

'Plače direktorjev bodo vplivale na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev'

Vprašanje plač direktorjev sicer ni predmet pogajanj, v katera bi bili sindikati vključeni v smislu, da bi tehtali, komu je treba koliko dvigniti plačo, pa je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj. Je pa dodal, da morajo biti plače direktorjev pomembne za vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev. "Ali če hočete bolj enostavno: ko bomo poznali plače direktorjev, bodo te zagotovo neposredno vplivale tudi nazaj na vrednotenje delovnih mest javnih uslužbencev, ker skozi plače direktorjev posredno ovrednotite tudi plače javnih uslužbencev, naredite neko razmerje, ki pove tudi nekaj o vaši plači, in zato je to vprašanje zelo pomembno," je izpostavil.

Sindikati gradivo glede predloga sicer še pričakujejo in ga bodo preučili. Že zdaj pa ugotavljajo, da je pristop do plač direktorjev drugačen kot do plač javnih uslužbencev, saj predlog prvih prinaša bistveno večjo diferenciacijo, medtem ko je pri javnih uslužbencih uravnilovka pri zvišanju plač javnih uslužbencev bistveno večja in te volje ali pa poguma vlada pri diferenciaciji plač javnih uslužbencev ne izkazuje, je bil kritičen Štrukelj. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je odgovoril, da gre za dve različni skupini in da je primerjava direktorjev povsem drugačna kot primerjava javnih uslužbencev.

Medtem plače funkcionarjev niso v prvem polju interesa sindikatov, je dejal Štrukelj.

Boštjančič pa je ob tem zagotovil, da funkcionarskih plač, vsaj vladnih, pa še kakšnih drugih, ne bodo poviševali v času tega mandata. "Ker nikakor nikoli ni bilo mišljeno, da vlada pogajanja pelje, ker si sama želi povišati plače." Tako da se bodo zelo verjetno plače funkcionarjev usklajevale po nekoliko drugačni časovnici kot plače javnih uslužbencev, je napovedal.

Sicer je tudi Boštjančič izrazil optimizem in se sindikalni strani zahvalil za konstruktivna pogajanja. Dodal je, da so sindikatom predstavili tudi predlog zakona o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač.