Vlada bo podprla poroštvo za Teš 6, a je postavila tudi pogoj

Vlada je obravnavala informacijo o izpolnjevanju vladnih pogojev za izdajo poroštva za 440 milijonov evrov vredno posojilo EIB za projekt Teš 6. Na predlog pristojnega ministrstva bo podprla predlog zakona, ki to omogoča, če bo v njem sprejeto dopolnilo, ki ji omogoča, da pogodbe ob zvišanju cene projekta nad dopustno mejo ne podpiše.

V. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar je sicer povedal, da je ministrstvo za infrastrukturo in promet ugotovilo, da je investitor sledil sklepu vlade in optimiziral stroške projekta, hkrati pa je opozorilo, da vse pogodbe za njegovo izvedbo še niso dokončno sklenjene in da je končna cena le nekaj nižja od višine, ki jo je kot dopustno opredelila vlada.

Predsednik odbora DZ za finance in monetarno politiko Andrej Šircelj (SDS) je za petek sklical sejo odbora, na kateri bodo znova obravnavali ta predlog zakona. Odbor je razpravo konec junija že drugič prekinil. Tokrat bo, kot kaže, predlog z omenjenim dopolnilom pripravil za odločanje o njem v DZ.

Dobavitelj glavne tehnološke opreme za Teš 6, francoski Alstom, je glede na to, da v Sloveniji še tečejo postopki za odobritev državnega poroštva, sklenil, da do sprejetja končne odločitve "pustijo vse aktivnosti v kondiciji", je nedavno dejal direktor Teša Simon Tot. Do takrat se zadeve ne bodo zaostrovale, delo pa poteka normalno, je dodal.

Pet vladnih pogojev

Vlada je za soglasje k predlogu Mehovega zakona februarja postavila pet pogojev. Prvi pogoj je bil, da mora investitor, Teš, opraviti pogajanja z vsemi dobavitelji s ciljem znižanja vrednosti iz noveliranega investicijskega programa 4 in jih čim bolj približati vrednostim iz noveliranega investicijskega programa 3, pri čemer morajo biti v končni vrednosti zajeti vsi stroški, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.

V dokumentih Teš navaja, da je opravil pogajanja z vsemi dobavitelji in znižal pogodbene vrednosti, razen pri postavki 'montaža glavne tehnološke opreme'. Vrednost teh pogodb je znatno večja od predvidene vrednosti v tretjem investicijskem programu.

Razlog za povečanje predvidene vrednosti bodo morali podrobneje analizirati nadzorni organi v obeh podjetjih, tako Tešu kot njegovem lastniku Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), oziroma izvesti ustrezne revizije tega dela projekta. Znatno povečanje vrednosti montaže glavne tehnološke opreme glede na ocenjeno vrednost je investitor kompenziral z znižanjem vrednosti pogodb na drugih pogodbenih postavkah ter predvsem z nižjimi stroški financiranja projekta, tako da je njegova končna ocenjena cena minimalno pod vrednostjo iz četrtega investicijskega programa.

Drugi pogoj je bil, da Premogovnik Velenje in Teš pred odobritvijo državnega poroštva skleneta pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po maksimalni ceni iz četrtega programa po ceni 2,25 evra na gigajoul. Premogovnik Velenje in Teš glede tega navajata, da se cena premoga do leta 2054 določa v skladu s četrtim investicijskim programom.

Tretji pogoj je bil, da Teš zagotovi dokončanje projekta po priloženem terminskem načrtu. Teš navaja, da se projekt izvaja po terminskem načrtu in da bo dokončan v skladu s četrtim investicijskim programom.

Četrti pogoj je, da mora Teš zagotoviti vse pogoje za doseganje donosnosti projekta v skladu s sektorsko politiko za področje energetike. Teš navaja, da bo skladno s četrtim investicijskim programom zahtevana donosnost na kapital iz predlagane sektorske politike dosežena.

Peti pogoje pa je bil, da se izpuste emisij CO2 omeji skladno z investicijskim programom. Teš navaja, da bodo emisije iz bloka 6 nižje, kot je zahtevano v okoljevarstvenem dovoljenju. V četrtem investicijskem programu je predvideno, da bodo emisije nižje, kot to zahteva veljavna zakonodaja v Sloveniji in EU.

Projekt bi lahko presegel 1,5 milijarde evrov

Resorno ministrstvo ugotavlja, da je Teš sledil sklepom vlade in opravil številne aktivnosti v smislu optimiziranja stroškov projekta. Na ministrstvu obenem izpostavljajo odgovornost vseh dosedanjih uprav za negospodarno in neustrezno vodenje projekta, zaradi česar se je bistveno povišala vrednost projekta.

V kolikor vlada 23. februarja ne bi obravnavala celovite informacije o projektu in sprejela sklepov v smislu zagotovitve racionalizacije in gospodarnejšega vodenja, bi projekt ob njegovem zaključku presegal 1,5 milijarde evrov. Kljub vsem naporom ostaja odprto vprašanje dolgoročne rentabilnosti projekta, navajajo na uradu vlade za komuniciranje.

Ob tem opozarjajo, da še niso dokončno sklenjene vse pogodbe za izvedbo del na projektu (sicer v manjšem obsegu) in da je končna cena le nekaj nižja od cene, predvidene v četrtem investicijskem programu. Infrastrukturno ministrstvo zato meni, da je treba pri sprejemanju zakona o državnem poroštvu sprejeti ustrezno dopolnilo.