Vlada bo odločala o redni uskladitvi pokojnin in dvigu minimalne plače

Nenazadnje bo vlada po njegovi napovedi z ukrepi omejila dvig oskrbnin v domovih, tako da se ne bodo zvišale za več kot 4,5 odstotka, je zagotovil v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS, ki so ga zanimali ukrepi vlade za omilitev revščine denimo zaradi visoke inflacije in cen energentov.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v nadaljevanju seje v odgovoru na poslansko vprašanje Bojane Muršič iz SD pritrdil Golobu, da bo v četrtek na seji vlade predlog interventnega zakona, ki bo urejal tako usklajevanje pokojnin z inflacijo kot zamejevanje rasti oskrbnin v domovih za starejše. Te se po Meščevih pojasnilih ne smejo povečati bolj od pokojnin.

Ostalo bodo po njegovem pojasnilu sofinancirali, tako denimo rastoče stroške hrane, energentov, ogrevanja v domovih kot tudi dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, ki zadeva tudi osebje v domovih.

Ponovil je Golobove besede, da je letos v ospredju pozornosti vlade draginja. Glede na to letos sprejemajo ukrepe, ki so neposredno povezani z njo. Vprašanja, povezana denimo z usklajevanjem pokojnin za nazaj in točkovanjem pokojnin, pa bodo na vrsti pri pripravi nove pokojninske reforme. To bodo izvedli tekom naslednjega leta, je napovedal. "Naslednje leto bo reformno leto in že na tej točki vam lahko razkrijem, da bodo na našem ministrstvu poleg stanovanj v fokusu pokojnine in dolgotrajna oskrba," je še dejal minister.

Golob pa je v odgovoru na Černačevo vprašanje še poudaril, da bo vlada tiste skupine, ki potrebujejo pomoč, obravnavala enako. "Vse skupine si zaslužijo enako obravnavo in vpeljali bomo tisto, kar do zdaj nobeni vladi ni uspelo, namreč nagovarjati vse skupine istočasno, ne pa vsako posebej vsaka dva meseca," je izpostavil. Inflacija je po njegovih besedah za vse enaka in zato bo tudi vlada obravnavala vse enako, je bil odločen.

V povezavi s ciljnimi ukrepi za najranljivejše skupine je spomnil, da so letos za ciljne ukrepe za najranljivejše namenili več kot 100 milijonov evrov. "To je edini pravi princip in tega se poslužujejo povsod po Evropi. Nihče v Evropi ne meče več helikopterskega denarja, ker je to neučinkovito," je dejal.

Glede inflacije je povedal, da je bila junija na medletni ravni 10,4-odstotna, julija se je povzdignila na 11 odstotkov, septembra pa je padla pod 10 odstotkov, kar po njegovem opozorilu pomeni, da inflacija v času aktualne vlade pada.

Ob tem se premier zaveda, da ljudje še kako čutijo inflacijo, zato vlada, ki jo vodi, sprejema ciljne ukrepe. Z njimi na eni strani regulira cene energentov in na drugi strani sledi cenam hrane. Zaradi uvedenega primerjalnika cen se je osnovna košarica v enem mesecu znižala za 15 odstotkov. Učinki so zelo konkretni, zato bodo košarico razširili še na ostale prehrambne izdelke. Na ta način želijo izvajati pritisk na trgovce, da bodo znižali cene za osnovne prehrambne produkte v vseh trgovinah na najnižjo možno raven, je dejal.

V povezavi z ukrepi na področju energetike pa je spomnil, da so najprej znižali DDV. Cene električne energije in zemeljskega plina so za končnega odjemalca danes v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, je opomnil. Če omenjenih ukrepov ne bi sprejeli, bi inflacija po njegovih navedbah po uradnih podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 12 odstotkov in več.

'Pri davčnih spremembah bomo vedno primarno gledali večino'

Poslanca Nove Slovenije Jerneja Vrtovca je zanimalo, kakšno davčno politiko lahko gospodarstvo pričakuje v letih 2024, 2025 in naprej. Prepričan je namreč, da mora davčno okolje spodbujati potenciale v Sloveniji za rast dodane vrednosti in dvig blaginje, ne pa jih zavirati. Golob pa mu je odgovoril, da v dialogu s socialnimi partnerji in tudi opozicijo za prihodnje leto načrtuje temeljito prevetritev davčne politike. Vse prihodnje leto bo potekala široka javna razprava, kakšno davčno politiko želimo v Sloveniji, je zagotovil.

Spomnil je tudi na napovedi koalicije, da bo zmanjševala obdavčitev dela in zviševala obdavčitev premoženja, in to vsega premoženja, ne le nepremičnin, še najmanj pa osnovnih nepremičnin. "Naše davčno okolje ni optimalno, pričakujemo, da ga bomo v 2023 temeljito prevetrili," je dejal premier.

Je pa predsednik vlade ob tem opozoril, da so že pri ukrepanju za naslovitev energetske draginje v koaliciji zasledovali cilj razbremeniti večino ljudi. Pri tem pa bosta vlada in koalicija vedno imeli v mislih večino davkoplačevalcev, ne tistih z najvišjimi dohodki in premoženjem. Kot je povedal Golob, v Sloveniji manj od povprečne plače zaslužita dve tretjini zaposlenih. V času krize je treba razbremeniti tiste, ki imajo manj, ne tistih, ki imajo več, je bil jasen.