Vlada bi omilila pogoje za tujce, občine so proti: 'Priseljevanje ima temno plat'

Z novelo bi po mnenju pripravljavcev odpravili diskriminatorno obravnavo različnih kategorij tujcev, ki zaprosijo za pridobitev dovoljenja za prebivanje. Predlog namreč odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev. Zaradi težav pri prehodu državnih meja, ki jih imajo prosilci za podaljšanje dovoljenja, želi ministrstvo tujcem, ki za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma, omogočiti, da v času odločanja na podlagi posebnega potrdila tudi vstopijo v državo v skladu z izdanim dovoljenjem za začasno bivanje, je poročala STA.

Novela predvideva tudi možnost vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno in stalno prebivanje po pošti, hrambo prstnih odtisov, oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja, odpravlja zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi. Prav tako predlog zakona spreminja koncept odločanja o zamenjavi delovnega mesta pri istem delodajalcu, zamenjavi delodajalca ali zaposlitvi pri dveh ali več delodajalcih in v tej zvezi ukinja obveznost izdaje pisne odobritve s strani upravne enote v primeru izdaje soglasja s strani zavoda za zaposlovanje. Odpravlja tudi obvezno periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote.

Vse te rešitve naj bi omogočile hitrejše vodenje postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja, tujcu, ki mu bo prenehal status začasne zaščite, pa bodo omogočale, da v roku osmih dni po prenehanju statusa zaprosi za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje. 

Kranj omilitvi pogojev nasprotuje: Občine se same spopadajo z negativnimi posledicami

Mestna občina Kranj že več let opozarja na velike izzive, s katerimi se srečujejo občine, ki se soočajo s povečanim priseljevanjem tujcev v Slovenijo.

"Vladi RS in pristojnemu ministrstvu smo poslali več predlogov za bolj zahtevne pogoje priseljevanja tujcev, saj se v Kranju in nekaterih drugih občinah po Sloveniji srečujemo s podobnimi problemi v vrtcih, osnovnih šolah, zdravstvenih ustanovah, sociali ter pri vključevanju tujcev na splošno v našo družbo in kulturo. Zavzeli smo se za bolj ostre pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika, kar je bilo v trenutno veljavni zakonodaji deloma upoštevano, predlagali pa tudi pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da se otroci lažje vključijo v redne ure pouka. Zato nas neugodno preseneča predlog novele Zakona o tujcih, s katero bi omilili prav pogoje glede znanja slovenskega jezika, ki ga bo Vlada RS dala v obravnavo in sprejem Državnemu zboru po hitrem postopku," opozarja župan Matjaž Rakovec.

Jasno je izrazil, da nujnega postopka za sprejem zakona brez širše javne razprave in tudi nekaterih predlaganih omilitev ne podpirajo. "Predvsem z vidika, da je celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in v zdravstvu."

Priseljevanje tujcev ima tudi temno plat in ga spremljajo zlorabe našega socialnega sistema oziroma socialnih transferjev, je opozoril. "Imeli smo primere prijave začasnega bivališča neobičajno velikega števila tujih oseb na enem samem naslovu, izkoriščanje socialnih pomoči družini, ki je bila samo še fiktivno prijavljena na naslovu v mestni občini, dejansko pa že v drugi državi Evropske unije. Neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri sporazumevanju pri osebnih zdravstvenih zadevah, še posebej mater, pri vključevanju otrok v osnovno šolo in na splošno razumevanju slovenske družbe," je župan naštel nekaj značilnih primerov, ko se s posledicami ohlapne zakonodaje srečuje lokalna skupnost, ki jo tujec izbere za začasno ali stalno prebivališče.

Večja koncentracija tujcev v mikrookoljih, ki sami ne zmorejo primerne vključitve v skupnost, povzroča tudi nemir prebivalstva, ki nato krivi župana, da ustrezno ne uredi dovoljenj za bivanje in delo tujcev, je še dodal. "Prav tako prejemamo opozorila, da imajo pridruženi člani družine prosilca brez znanja slovenskega jezika izjemno majhne možnosti poiskati si zaposlitev, posledično pa je družina obsojena na odvisnost od socialnih pomoči, kar bremeni njih in družbo. Dejstva so, da ne občina in ne župan nimata pristojnosti urejanja tega področja in da je edina učinkovita pot v ustreznih zakonskih določilih. Kot je videti, se predlog novele zakona, ki so ga pripravili na Ministrstvu za notranje zadeve, oddaljuje od učinkovitih sistemskih rešitev, ki bi podpirale podobne pogoje za priseljevanje tujcev, kot jih poznajo druge države Evropske unije z dolgoletno tradicijo sprejemanja tujcev v svoja okolja."

Ob tem je Rakovec zapisal še, da se zavedajo, da v Sloveniji, tudi v Kranju, potrebujemo tuje delavce in strokovnjake. "Razumemo, da je bil najbrž namen novele Zakona o tujcih olajšati prihod in zaposlovanje tujcev predvsem v izredno deficitarnih poklicih, vendar rahljanje pogojev ni prava pot. Odpira nove izzive in možnosti odklonov, tako za lokalne skupnosti kot same tuje državljane, ki se za Slovenijo odločijo iz plemenitih razlogov, da bi delili svoje znanje in zase pridobili boljše pogoje dela ter plačila."

V Velenju zaskrbljeni, da bo sprememba zakona prinesla dodatne finančne obremenitve občinskemu in državnemu proračunu

Iz Mestne občine Velenje so sporočili, da so že v preteklosti skozi različne programe in projekte izvajali integracijo tujcev v javno življenje, saj je prvi in osnovni pogoj za kakovostno prebivanje v eni izmed (ali vseh) slovenskih občin poznavanje in raba slovenskega jezika. Predlog novele Zakona o tujcih pa sedaj odpravlja pogoje znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine. Ravno jezikovna prepreka onemogoča kakovosten izobraževalni proces otrok. Nepoznavanje slovenskega jezika pa lahko ima usodne posledice za tujca, kot npr. nerazumevanje navodil zdravstvenega delavca, opozarjajo.

"Zaradi splošne draginje v današnjem času opažamo, da se število prosilcev na področju socialnih transferjev povečuje in zato izražamo utemeljeno skrb za zagotavljanje zadostnih sredstev tako v občinskem proračunu kot v proračunu Republike Slovenije, če se ukine periodično preverjanje izpolnjevanja pogoja zadostnih sredstev za preživljanje po uradni dolžnosti s strani upravne enote za tujce. Menimo, da bi takšna sprememba zakona prinesla dodatne finančne obremenitve občinskemu in državnemu proračunu," so pojasnili. 

Kot še pravijo, jim izkušnje, ki so jih v vseh preteklih letih pridobili na področju aktivne integracije tujcev, dajejo dovolj samozavesti za aktivno in tvorno sodelovanje pri pripravi novele Zakona o tujcih. 

V Celju si želijo področne zakonodaje in podpornega okolja

Mestna občina Celje se s priseljevanjem tujcev sooča predvsem v smislu organizacije na področjih družbenih dejavnosti, in sicer se kot ustanovitelji Ljudske univerze Celje trudijo za izvajanje kakovostnih programov izobraževanj na področju jezikovnega znanja in socialne aktivacije.

"Glede na to, da so bili ti programi v preteklosti precej uspešni, smo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti že pozvali k dodatni podpori pri organizaciji in izvedbi vsebin, ki bi pomagale pri integraciji tujcev v naše okolje. Prav tako se pogosto soočamo z mankom znanja slovenskega jezika pri vključevanju priseljenskih družin v šolska okolja, zato si želimo predvsem področne zakonodaje in podpornega okolja, ki bosta v pomoč tako učiteljem in zaposlenim kot učencem in njihovim družinam," so zapisali.