Program nove vlade: naborništvo, univerzalni otroški dodatek, učinkovito varovanje meje

Danes se je s prvakom SDS, Janezom Janšo, sestal predsednik republike Borut Pahor. V izjavi za javnost je zatem potrdil, da je predsedniku Državnega zbora poslal pismo, v katerem je predlagal, naj izvoli Janšo za novega predsednika vlade.

Naborništvo, enakopravno financiranje OŠ, stanovanjska shema za mlade družine, univerzalni otroški dodatek ...

Organi strank SDS, SMC, NSi in DeSUS so včeraj v večernih urah podprli vstop v že tretjo Janševo vlado. Danes pa je stranka SDS v sporočilu za javnost sporočila, da je bila včeraj po potrditvi na vseh predstavniških organih strank podpisnic podpisana tudi koalicijska pogodba, ki bo "v ospredje postavljala vse, kar nas združuje in povezuje".

Dokument, ki ga je pridobila STA, med drugim na 13 straneh določa način delovanja koalicije, usklajevanja partneric in navaja tudi že nekatere ukrepe po resorjih.

Med ključnimi ukrepi so postopna uvedba naborništva, dvig sredstev za občine, učinkovito varovanje državne meje in uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Na področju varnosti koalicijska pogodba med drugim predvideva postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, 'ureditev razmer v policiji' in dosledno spoštovanje azilnega postopka.

Napoveduje tudi dvig povprečnine občinam, in sicer naj bi se v skladu s predlogom za proračunsko leto 2020 dvignile na 623,96 evra, za 2021 pa na 628,20 evra. Aktualni zakon o izvrševanju proračuna je povprečnino za leto 2020 sicer določil v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra.

Zavezujejo se k stanovanjski shemi za mlade družine in gradnji najemniških stanovanj ter ustanovitvi Slovenskega demografsko-pokojninskega sklada s sedežem v Mariboru, prav tako bi imel v Mariboru sedež vladni urad za demografijo. V pridobljene pravice upravičencev do pokojnine ne bodo posegali, so se zavezali.

Izpostavljajo tudi reformo politike socialnih transferjev ter vnovično uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so sočasno vključeni v vrtec. Med cilji je tudi uvedba univerzalnega otroškega dodatka.

Na področju zdravstva koalicijski partnerji izpostavljajo zagotovitev dodatnih sredstev iz javnih in drugih virov za dolgoročno finančno vzdržnost, stabilno financiranje zdravstvenega sistema in dolgotrajne oskrbe, ter učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst z vključevanjem vseh kadrovskih virov. Med zavezami je tudi sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi ter prenova zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju s spremembo delovanja in upravljanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Partnerji so v pogodbo zapisali tudi davčno razbremenitev nagrad za uspešnost ter prenovo plačnega sistema v javnem sektorju z uvedbo variabilnega dela plače.

Na področju zunanje politike napovedujejo med drugim podporo državam Zahodnega Balkana pri nadaljnji integraciji v evroatlantske povezave. Med konkretnejšimi projekti je denimo uveljavitev e-vinjete in proučitev možnosti prenosa 2TDK in gradnje drugega tira na Slovenske železnice.

Na področju kmetijstva se napoveduje sprejetje svežnja zakonov o zemljiški politiki in celovita prenova delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Predvidena sta tudi novela zakona o zadružništvu ter ureditev predelave in rabe konoplje v medicinske in industrijske namene.

'Ko se bo enkrat začelo v vladi glasovati na način, da se bo preglasovalo, bo to tudi konec koalicije'

"V letu in pol Šarčeve vlade je bilo zamujenih ogromno priložnosti, grozi nam koronavirus in vse druge nevarnosti, Slovenijo čakajo številni izzivi, operativno vlado potrebujemo takoj. Dodatnih šest mesecev bi bilo popolnoma po nepotrebnem izgubljenih. Tudi po predčasnih volitvah bi morali najverjetneje sedeti za mizo z istimi ljudmi in se z istimi ljudmi tako ali drugače dogovoriti," je o odločitvi za vstop v Janševo vlado dejal Tonin v oddaji 24UR ZVEČER.

Je prvak NSi že v začetku pogajanj o novi vladi popustil Janši? Omenjal se je namreč kot kandidat za predsednika Državnega zbora, Janša pa je na drugi strani zahteval, da morajo biti vsi predsedniki strank člani vlade. Tonin pravi, da je bila NSi zelo trd pogajalec, ter da "kadrovski razrez za NSi ni bil ključen, niti ne zasedanje posameznih mest, ampak bolj to, kaj lahko storimo za Slovenijo".

SDS večine v vladi ne bo imela, to pa omogoča, da jo koalicijske stranke preglasujejo. "To je bil eden izmed naših pogojev, tudi zaradi ravnotežja znotraj vlade. V koalicijsko pogodbo smo jasno zapisali, da se odločitve sprejemajo s koncenzom, kar pomeni, da če neka stvar ne bo koalicijsko usklajena, potem tudi ne gre na dnevni red vlade. Povedano drugače, ko se bo enkrat začelo v vladi glasovati na način, da se bo preglasovalo, bo to tudi konec koalicije."

Koliko je v koalicijske programu ideoloških tem? "Odvisno, kar razumete kot ideološke teme," odgovarja Tonin. "V Sloveniji marsikdo želi predstaviti vse kot ideološko temo, karkoli komurkoli ni všeč, se predstavlja kot ideološko temo. Bistveno je to, da je koalicijska pogodba kompromis štirih različnih programov strank," pravi Tonin in dodaja, da pogodba daje poudarek na zdravstvo, na debirokratizacijo državnega aparata za boljše delovanje gospodarstva in na skrbi za družine in starejše. 

A še vsaki vladi se je zalomilo na področju zdravstva. Da je bilo zdravstvo najtrši oreh, potrdi tudi Tonin in doda, da je NSi "zagovarjala nekoliko drugačne koncepte kot jih poznano danes, ker naša ugotovitev je, da ti koncepti enostavno ne delujejo". Koalicijska pogodba pa je po njegovih besedah kompromis različnih programov. Kot središče tega sistema pa ostaja javno zdravstvo.

Ministrske resorje, ki jih je dobila NSi, pa je prvak stranke komentiral z besedami, da "NSi ne beži pred odgovornostjo, dobili in izbrali smo si izjemno težke resorje". "Nismo hoteli počitnic, hoteli smo resno delo. Sociala, infrastruktura in obramba so področja, kjer so številni izzivi, mi smo pripravljeni na delo."

Kdo bo zasedel ministrske stolčke?

Če so se koalicijski partnerji vsebinsko med seboj že uskladili, na drugi strani kadrovski razrez še ni dokončno določen. Kljub temu so v javnosti že zakrožila imena potencialnih ministrov nove vlade, ki pa še niso potrjena. Prav tako še ni znano, kdo naj bi postal novi predsednik državnega zbora, bi pa to naj bil nekdo iz SMC.

V nasprotju z zdajšnjo manjšinsko vlado Marjana Šarca, ki je le stežka vsakič znova zagotavljala zadostno podporo svojim predlogom v DZ, bo imela nova koalicija strank skupaj 48 poslancev, ob pričakovani podpori obeh poslancev narodnih skupnosti pa 50. A je vprašanje, če bodo vlado podpirali prav vsi poslanci štirih strank. Najmanj en poslanec SMC se je javno že izrekel proti vladi, to je Jani Möderndorfer, ki pa bo kmalu ostal brez poslanskega stolčka, saj je v DZ prišel kot nadomestni poslanec, ko je minister postal Miro Cerar. Ta pa je sodelovanje v Janševi vladi zavrnil in se torej vrača v poslanske klopi.