Glede na rezultate zadnje javnomnenjske raziskave, ki jo je opravilo podjetje Cati, bi na morebitnem referendumu tako za kot proti glasovalo slabih 40 odstotkov vprašanih, neodločenih je 16 odstotkov.
Stališče Gorazda Drevenška, enega od devetih predsedniških kandidatov, je znano. Slovenije kot članice Nata ne podpira, podpira pa referendum. Drevenšek ugotavlja, da je razdeljenost v Sloveniji glede tega vprašanja izjemna, verjetno hujša kot med drugo svetovno vojno, med partizani in domobranci. Drevenšku se zdi, da vsekakor ni politično modro, da nas nekdo skuša še bolj razdvojiti, predvsem ne za stabilnost države.
Najbolj goreči nasprotnik Nata, protiglobalizacijski aktivist Darij Zadnikar, svari pred vstopom Slovenije v to organizacijo. "Ko so oblastniki evforični, moramo ljudje ohraniti čim boj trezno glavo, da se lahko upremo manipulacijam in propagandi, ter pozneje na referendumu vržemo Prago čez prag," pravi Zadnikar.
Po mnenju Toneta Peršaka, sicer prvega podpisnika deklaracije za razpis referenduma, si Nato ustvarja obrambni poligon proti vzhodu. Zato so danes povabili nove članice. Po njegovih besedah se ustvarja neko bojno polje, če bi kdaj prišlo do konflikta med vzhodom in zahodom. To pa je še en element več, ki govori, da imamo tisti, ki nasprotujemo vključitvi, prav, pravi Peršak.
Da je vključitev naše države v Nato predvsem politično dejanje, ki povečuje občutek varnosti, je prepričan predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk. Čuk je prepričan, da je lahko tudi to neke vrste izziv za vlaganja v znanost in razvoj. Če se bomo znali pri pogajanjih z Natom vključiti v razne razvojne inovacijske projekte, lahko to predstavlja velik izziv tudi za slovensko znanost.
Predsednik Sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj meni, da gre pri ljudeh predvsem za nepoznavanje sedanjih razmer v zvezi Nato. To ni Nato izpred Berlinskega zidu, spremenile so se njegove funkcije in pogosto je instrument ameriške zunanje politike, meni Štrukelj. Prepričan je tudi v nujnost referenduma, argumenti za članstvo pa ga doslej niso prepričali.
Edmond Šarani: V Natu je cenejše kot biti nevtralen
V zvezo Nato smo želeli že leta 1997. Zavrnili naj bi nas, ker naša vojska ni bila dovolj pripravljena. Je zdaj bolj pripravljena?
Gotovo je bolje pripravljena, še bolje pa bo pripravljena spomladi leta 2004, ko postanemo polnopravna članica.
Zakaj ste v generalštabu ocenili, da je vstop v Nato boljša rešitev kot nevtralnost?
Ker je to mnogo cenejše. Nevtralnost ni samo razglasitev s pravnega vidika, pač pa je mora nekdo tudi priznati. Nevtralnost je sicer treba tudi zagotoviti s precejšnjimi obrambnimi sredstvi. Mislimo, da si Slovenija oziroma slovenska vojska takšnih naložb ne more privoščiti.
Bodo slovenski vojaki sodelovali v vojaških operacijah zveze Nato v tujini?
Slovenski vojaki že danes sodelujejo v mirovnih operacijah izven naših meja. Pri tem je treba poudariti naslednje. V teh operacijah sodelujejo profesionalci, poklicni vojaki in tisti rezervni pripadniki, ki se za to odločijo in za to tudi podpišejo pogodbo, tako pa bo tudi v bodoče. Kot drugo pa bo slovenska vojska postala popolnoma poklicna. To govori v prid temu, da je odločitev za sodelovanje v vojaških operacijah vedno prenešena na demokratičen način skozi organe odločanja v Sloveniji in tako bo tudi v bodoče.
Se vam zdi, da bo Slovenija z vstopom v Nato postala bolj ogrožena država oziroma mogoča tarča terorističnih napadov?
Po mojem mnenju je Slovenija potencialno ogrožena že danes. Terorizem ne pozna državljanstva, ne pozna meja in ne pozna religije. Nevaren je prav vsem. Dogodki lanskega leta so to dobro pokazali. Ljudem v WTC ni pred napadom nihče rekel: "Pojdite ven, ker niste Američani, mi vas bomo napadli." Članstvo v Natu ne pomeni večje ogroženosti, pač pa bo Sloveniji omogočilo boljše sodelovanje v sodobni organizaciji.
Menite, da obstaja možnost, da bodo tudi slovenska podjetja opremljala vojsko?
Če s tem mislite tudi na vojske zavezniških sil, bi bil moj dogovor gotovo, vendar pod določenimi pogoji. To bo odvisno od njihove kvalitete in konkurenčnosti, torej, ali bodo znala to izkoristiti. Nihče ne zagotavlja poslov, kakor tudi ne v Evropski uniji.
