Po navedbah hrvaškega časnika Vjesnik je namreč slovenska vlada nedavno sprejela načrt razvoja energetike, v katerem je znova aktualizirana tudi nuklearna opcija. Poleg gradnje nove nuklearke naj bi Slovenija razmišljala tudi o razširitvi obstoječe s še enim jedrskim blokom, pa tudi o odkupu polovice krške elektrarne, ki je letošnjo pomlad prešla v hrvaško last, polovica električne energije iz Krškega pa odtlej napaja hrvaško elektroenergetsko omrežje. Roman Nota, pomočnik hrvaškega ministra za gospodarstvo je za Vjesnik izjavil, da s strani slovenske vlade Hrvaška še ni prejela nobenega obvestila o njihovih načrtih za gradnjo nove nuklearne elektrarne, razširitvi Nuklearne elektrarne Krško (NEK) ali odkupu hrvaške polovice nuklearke.
Slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač pa je po pisanju Vjesnika dejal, da resno razmišljajo, kako zagotoviti dovolj energije za vse večjo porabo, saj bo že prihodnje leto Slovenija morala uvoziti več kot 17.000 gigavatnih ur električne energije. Slovenski državni sekretar za energetiko Djordje Žebeljan je izjavil, da se Slovenija ni odrekla gradnji nove nuklearke, zato spremlja, kaj se na tem področju dogaja v Evropi.
Vendar pa razširitev obstoječe nuklearne elektrarne v Krškem ne pride v poštev brez soglasja hrvaškega solastnika, sta za Vjesnik poudarila tako Nota kot Kažimir Vrankić, vodja skupine za NEK v Hrvaškem elektrogospodarstvu.
Poleg tega je v bližini hrvaška meja, za hlajenje pa bi uporabljali vodo iz reke Save, ki iz Slovenije teče na Hrvaško. Doslej po besedah Note in Vrankića s slovensko stranjo ni bilo o tem nobenih pogovorov, morda tudi zato ne, ker se vlada v Ljubljani še ni odločila za najbolj ugodno možnost. V kolikor bo to gradnja novega nuklearnega bloka v Krškem, bi odločitev morala biti sprejeta do leta 2020, po pisanju Vjesnika menijo v Ljubljani.
Če bi se obstoječa lastnika NEK dogovorila o gradnji novega bloka, za kar bi Hrvaško elektrogospodarstvo lahko bilo zainteresirano, saj gre za racionalno rešitev, bi po nekaterih ocenah slovenske strani investicija stala od štiri do pet milijard evrov. Hrvaški strokovnjaki sicer menijo, da so te številke pretirane, saj Vrankić ocenjuje, da bi gradnja celo 1000-megavatnega bloka stala največ 2,5 milijarde evrov.
