Vizjak poziva politike, naj spoštujejo socialni dialog

V Sloveniji trga dela ni mogoče radikalno spremeniti, saj je pogajalski proces socialnih partnerjev prezahteven, je dan pred obravnavo reforme trga dela na matičnem odboru DZ dejal minister za delo Andrej Vizjak. Vseeno verjame, da jim je skupaj doslej uspelo poiskati najboljše možne spremembe. Politike je pozval, naj spoštujejo socialni dialog.

Vizjak je pojasnil, da so pogajanja o reformi trga dela, ki potekajo že slabih pet mesecev oz. okoli 200 ur, izjemno zahtevna, saj sindikati favorizirajo sveženj ukrepov za zmanjšanje segmentacije, delodajalci pa sveženj ukrepov za povečanje prožnosti trga dela. To sta sicer glavna cilja sprememb delovne zakonodaje.

Upor na eni in drugi strani

Po njegovih besedah radikalnih sprememb zaradi prezahtevnega pogajalskega procesa pri nas ni mogoče uveljaviti, saj bi prinesle "revolt" ene ali druge strani. Sindikati bi lahko zakonodajo ustavili z referendumom, delodajalci pa bi lahko ostali brez orodij za lažje zaposlovanje, ki si ga želimo vsi, je opozoril.

Treba je iskati ravnotežje

Skladno s tem je poudaril, da je treba iskati ravnotežje med ukrepi, ki so sprejemljivi za obe strani. Prepričan je, da jim je z dopolnili, ki jih je koalicija kot rezultat pogajanj socialnih partnerjev v DZ vložila minuli četrtek, to uspelo. Na ponedeljkovih pogajanjih naj bi tako prevladalo spoznanje, da je reforma zrela za obravnavo in da podaljšanje usklajevanj ni potrebno.

Vizjak je v minulih dneh s ciljem predstavitve predlaganih sprememb delovne zakonodaje že obiskal "praktično vse" poslanske skupine, tudi opozicijska PS in SD.

Politike poziva k spoštovanju socialnega dialoga

Glede na predlagani amandma DL v zvezi z ohranitvijo sistema zaposlovanja za določen čas, ki ni bil v razpravi in je močno razburil sindikate, pa je politike danes pozval, naj spoštujejo socialni dialog. Kot je posvaril, lahko z nepremišljenimi potezami dražijo socialne partnerje in ovirajo pogajanja. Ta namreč še niso končana.

Na osnovi koalicijskih dopolnil in dopolnil odbora se bodo pogajanja nadaljevala v ponedeljek, časa za zbliževanje pa je najmanj do 26. februarja, ko poteče rok za vlaganje amandmajev na plenarno sejo DZ, je še povedal minister.

Kakšne vsebinske rešitve bi prinesla reforma?

Ob koncu novinarske konference se je dotaknil tudi vsebinskih rešitev, ki jih prinaša predlagana reforma. Glede višine dodatkov in povračil stroškov, povezanih z delom, je dejal, da se jo bo določalo v panožnih kolektivnih pogodbah. V tem smislu bo mogoče institut dodatka na delovno dobo spremeniti v dodatek na stalnost, institut plačanega odmora za malico pa bo ostal nespremenjen.

Se pa v tem delu spreminja povračilo stroškov prevoza na delo v primeru selitve zaposlenega v bolj oddaljen kraj bivanja. Višje povračilo mu namreč ne bo več pripadalo avtomatično, temveč le, če bo tako zapisano v kolektivni pogodbi oz. če se bo tako sam dogovoril z delodajalcem.

Zelo daleč so po Vizjakovih besedah prišli tudi pri odpravi administrativnih ovir pri odpovedi pogodb o zaposlitvi, tako da naj bi se morebitni delovni spori osredotočali le še na razlog, ne pa na postopek kot zdaj, ter pri varstvu delavcev pred zlorabami delodajalcev oz. slamnatih podjetij.

Poleg tega bo imel delavec po novem pravico do izredne odpovedi tudi v primeru, da mu delodajalec ne bo poravnal prispevkov, njegova izplačilna lista pa bo dobila status verodostojne listine, tako da bo lahko takoj sprožil izvršilni postopek in lažje izterjal dolg.

Kaj bo z odpravninami in odpovednimi roki?

Med odprtimi vprašanji je minister med drugim izpostavil odpravnine in odpovedne roke. Delodajalci si namreč želijo še nižjih, enotnih odpravnin, ki bi znašale le eno petino osnove oz. povprečne plače v zadnjih treh mesecih. Sindikati se medtem zavzemajo za daljše odpovedne roke, tako ne bi trajali največ 60, temveč največ 90 dni.

V zvezi z odpravnino ob upokojitvi je na mizi kompromisni predlog, po katerem bi po novem pripadala le zaposlenim, ki so pri zadnjem delodajalcu pet let. Če bi delodajalec zaposlil delavca, starejšega od 58 let, pa bi ta izgubil pravice varovane kategorije pred odpovedjo. V varovano kategorijo bodo poslej uvrščeni starejši od 58 let (in ne več 55) ter tisti, ki jim bo do upokojitve manjkalo le pet let.

Reforma omejuje agencijsko delo

Reforma omejuje tudi agencijsko delo. Podjetje bo tako lahko med vsemi svojimi zaposlenimi za nedoločen in določen čas zaposlovalo le 25 odstotkov agencijskih delavcev, pri čemer pa v to kvoto ne bodo sodili zaposleni za nedoločen čas pri agencijah.

S pripravljenim amandmajem, ki še ni vložen, se uvaja tudi minimalne standarde zaščite za ekonomsko odvisne delavce, to je samostojne podjetnike, ki so praktično stoodstotno zaposleni pri enem delodajalcu, je pojasnil Vizjak.

Kaj bo z začasnimi deli za upokojence?

Socialni partnerji pa še vedno niso dosegli soglasja glede začasnih del za upokojence, saj uvedbi tega instituta nasprotuje del sindikatov.

Na mizi kompromis o višini nadomestila za brezposelnost

Potem ko so sindikati nasprotovali dosedanjemu predlogu, da se višina nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih zniža z 80 na 70 odstotkov osnove, je zdaj na mizi kompromis, da bo nadomestilo v prvih dveh mesecih znašalo 80 odstotkov, nato pa 60 odstotkov osnove.

Delodajalci imajo dodatne predloge

Delodajalci si želijo, da bi reforma razširila odpoved iz razloga nesposobnosti na neizpolnjevanje zdravstvenih kriterijev za opravljanje dela, zagotovitev možnosti zaposlitve delavca, ki ne izpolnjuje pogojevm a ima poter bna znanja in izkušnje, poenostavitev režimov odrejanja delovnega časa in odpravo omejitve za varovane katergorije delavcev pri odrejanju režimov delovnega časa. Želijo si tudi enotne osnove za vsa nadomestila, skrajšanje števila dni odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb zunaj delovnega mesta, za katre delodajalec v svoje breme plačuje nadomestilo plače, oz. uvedbo čakalnih dni brez nadomestila plače. Združenje delodajalcev zato DZ poziva, da ob obravnavi omenjene zakonodaje upošteva njihove predloge in sprejeme ustrezna dopolnila.