Vizjak: Jasno je, kam sodita Bavčar in Šrot

Poslanke in poslanci obravnavajo zahteve o ustanovitvi preiskovalne komisije DZ o kreditiranju menedžerskih prevzemov. Predstavitev stališč je pokazala, da ustanovitev komisije podpirajo vse poslanske skupine, si pa opozicija želi, da bi preiskavo razširili tako časovno kot vsebinsko.

Kot je pojasnil prvopodpisani pod zahtevo za ustanovitev komisije Lojze Posedel (Zares), je primerov menedžerskih prevzemov zelo veliko, zato so predlagatelji zahtevali, da preiskava zajame dva najbolj odmevna primera, Istrabenz in Pivovarno Laško, ki sta bila financirana prek bank ali kreditnih institucij v pretežni državni lasti. Preiskava zajema obdobje od avgusta 2005, ko se je zgodila afera Mercator.

Vse poslanske skupine so zahtevo za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije podprle, so pa imele opozicijske stranke do uvedbe preiskave nekaj zadržkov. Tako je poslanec SDS Andrej Vizjak opozoril na časovno in vsebinsko omejenost preiskave. Poslanska skupina SDS se bo zavzela, da se preiskava tako časovno kot vsebinsko razširi.

Vizjak: "Politična ozadja so jasna"

Kot je še poudaril Vizjak, so predlagatelji za ustanovitev parlamentarne preiskave opredelili, kdo so t. i. tajkuni, in sicer Igor Bavčar in Boško Šrot. "Če iščete politična ozadja, so ta več kot jasna. Jasno je, kam politično sodita Bavčar in Šrot," je poudaril.

Vizjak je tudi spomnil, da je velika večina poslank in poslancev leta 2006 podprla zakon o prevzemih, ki je po mnenju sedanje koalicije tako sporen in naj bi omogočal sporne menedžerske prevzeme. Zato je ta preiskava po njegovem mnenju demonstracija nemoči aktualne oblasti, ki se gre "politično besedičenje, obsojanje, čvekanje", namesto da bi se problema lotila prek obstoječih institucij in oblikovanjem normativnega okolja.

Da je treba razkriti in sankcionirati vse zlorabe, je poudaril tudi Radovan Žerjav (SLS), ki se sprašuje, zakaj se preiskava osredotoča samo na Istrabenz in Pivovarno Laško. "Ali sta to edina menedžerska prevzema v Sloveniji?" je vprašal Žerjav in naštel še nekaj drugih, kot so BTC, Merkur, Viator&Vektor itd. Zahteva za ustanovitev preiskave je po ocenah poslanske skupine SLS pristranska in pomanjkljiva, je pa res, da sta Istrabenz in Pivovarna Laško "v nebo vpijajoča primera, ki se ne bo smela zgoditi na tak način, kot sta se".

Tudi v poslanski skupini SNS bi si želeli,da bi preiskovalna skupina pregledala vse primere menedžerskih prevzemov. Bogdan Barovič upa, da pri tej preiskavi ni razloga za politično streljanje z leve na desno, saj ni ni nič slabega, če se domnevno sporna dejanja raziščejo. "Žal mi je, da smo se osredotočili samo na Istrabenz in Pivovarno Laško, saj je takih prevzemov zelo veliko," je poudaril Barovič.

Poslanska skupina LDS ima tudi kar nekaj zadržkov glede ustanovitve parlamentarne preiskave, saj je tovrstna preiskava bolj inštitut opozicije kot koalicije. Vlada ima namreč vse mehanizme, da določene nepravilnosti, nezakonitosti razišče, je menil Borut Sajovic.

V poslanski skupini SD upajo, da se bodo s preiskavo v razmeroma kratkem času razjasnile okoliščine spornih menedžerskih prevzemov. Po besedah Dušana Kumra je prav, da vsaj na dveh, treh primerih parlamentarna preiskovalna komisija ugotovi, ali je ta družben problem posledica zlorabe politične moči, klientelističnih povezav in koruptivnih dejanj nosilcev najvišjih političnih in državnih funkcij. Kot kažejo zadnja dogajanja, so nadzorniki le okras, zakonodaja pa se v dobri, pravni asistenci uporablja le zato, da se obstoječi ali pa bodoči tajkuni prebijejo skozi luknje zakonodaje.

V poslanski skupini DeSUS podpirajo ustanovitev komisije. Matjaž Zanoškar je prepričan, da si bo komisija zadala realne cilje, se pa strinja, da bi bilo treba seznam podjetij pod drobnogledom razširiti. "Prav bi bilo, da na seznam pridejo vsa podjetja, banke in finančne institucije, ki so bile na kakršen koli način vpletene v posle," je poudaril.