'Vitamin D ni čudežno zdravilo, je pa močna učinkovina'

Vitamin D je letos vsekakor eden najbolj izpostavljenih in opevanih vitaminov, predvsem zaradi epidemije covida-19. Ta teden smo že poročali, da so člani strokovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D strnili moči in pripravili začasna priporočila. 

Eden od članov te skupine je zdravnik Darko Siuka s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo Interne klinike ljubljanskega UKC. Postavili smo mu nekaj dodatnih vprašanj. 

Skupina je priporočila poslala tudi vsem domovom za starejše občane (DSO), zato nas je zanimalo, kakšen je bil njihov odziv. Siuka pojasnjuje, da so v domove pisali že večkrat, in sicer prvič konec letošnjega marca. Sklicevali so se na veliko dobrobit nadomeščanja holekalciferola ali vitamina D3 v obdobjih respiratornih okužb pri posameznikih z visokim tveganjem za pomanjkanje tega vitamina, kar oskrbovanci DSO prav gotovo so. Takrat to še niso bila priporočila, niti smernice, tako kot danes, so se pa sklicevali na dobre rezultate študij vpliva vitamina D na potek okužb dihal. 

Študije vpliva vitamina D na oskrbovance slovenskih DSO še nimajo, so pa že v prvem valu prek medijev dobivali pozitivne signale, da oskrbovanci vitamin D večinoma prejemajo. V nedavni francoski študiji njihovih domov za starejše pa so rezultati pokazali, da je bilo preživetje oskrbovancev, ki so prejeli vitamin D in so zboleli za covidom-19, 82,5 %, tistih, ki pa ga niso prejeli, pa le 44,4 %.

Siuka pravi, da je bil odziv slovenskih domov na njihovo pisanje pozitiven. Imajo pa zadnjo besedo domski zdravniki, ki vitamin predpišejo. Nazadnje so domovom pisali pred nekaj dnevi, ko so bila napisana priporočila. Pojasnjuje tudi, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nima zadržkov pri predpisovanju vitamina D na zeleni recept, saj je nadomeščanje podprto z znanstvenimi dokazi, oskrbovanci pa v vseh letnih časih nimajo možnosti izpostavljenosti soncu.

Pravi, da ima sam s starejšimi dobre izkušnje glede razumevanja, zakaj je tako pomembno dodajanje tega vitamina. "To so ljudje, ki še znajo razmišljati z zdravo kmečko pametjo in jim je po razlagi takoj jasno in razumejo, da je vitamin D ene vrste oponašanje poletnega časa, ko zaradi sonca, UVB-žarkov in vitamina D imunski sistem deluje popolnoma drugače kot v zimskem času, torej veliko bolj učinkovito. Zato poleti smrkamo le en dan, medtem ko nas zimska viroza položi v posteljo za vsaj teden dni ali več. Razumejo, da je trenutno na južni polobli pozna pomlad in da se tam epidemija končuje prav zaradi tega."

Pomembno pa je, da jih tudi njihov osebni zdravnik izobrazi in poda relevantne informacije. 

Vitamin na recept oziroma kako naj sami izberemo najboljšega?

Kako pa je glede na priporočila strokovne skupine s predpisovanjem vitamina D na recept, kdo (če kdo) je upravičen do njega? 

Na ZZZS pravijo, da so seznanjeni, da so izvajalci zdravstvenih storitev v teh dneh prejeli začasna priporočila za nadomeščanje vitamina D. "Menimo, da se mora do priporočil opredeliti svetovalna skupina za covid-19 pri ministrstvu za zdravje ter ministrstvo za zdravje, saj skladno z veljavno zakonodajo ukrepe za boj proti epidemiji načrtuje, izvaja in financira država."  

Na ministrstvu za zdravje pa pojasnjujejo, da so seznanjeni s priporočilom strokovne skupine. Dodajajo,  da bo navedeno pobudo ter vključitev v financiranje vitamina D3 za namen preventive v kratkem obravnavala delovna skupina ministrstva za zdravje, ki je zadolžena za področje preskrbe z zdravili za preprečevanje ter zdravljenje koronavirusne bolezni in se do predloga tudi opredelila.

Siuka vsem, ki vitamina ne bodo dobili na zeleni recept, svetuje, da preverijo cene in odmerke in izberejo tistega, ki je najcenejši oziroma naj pogledajo, da dobijo čim več za čim manj denarja. Formulacija pa pri tem ni pomembna (ali tablete, kapsule, pršilo ali kapljice) in naj se ne pustijo zavajati, poudarja. 

V Lekarni Ljubljana odgovarjajo, da se je prodaja prehranskih dopolnil, ki vsebujejo vitamin D, in zdravil brez recepta z vitaminom D v letošnjem letu (od januarja do oktobra) glede na isto obdobje lanskega leta v povprečju povečala za 95 odstotkov. Izjemno povečanje prodaje pa so zaznali v zadnjem mesecu. Pravijo, da se stranke najpogosteje odločajo za zdravila brez recepta in prehranska dopolnila v obliki tablet ali kapsul. Za tiste, ki jim taka oblika ne ustreza, pa svetujejo pršila ali dopolnila v tekoči obliki. Tudi izdaja zdravil na recept se je povečala.

Kot dodajajo, se pri nekaterih proizvajalcih oziroma dobaviteljih pojavljajo težave z dobavljivostjo, saj zaradi velikega povečanja povpraševanja v zadnjem času ne zmorejo zagotoviti zadostnih količin. V Lekarni Ljubljana pravijo, da so zaloge za vse oblike vitamina D, ki so dobavljive, povečali v skladu s povečanim povpraševanjem.

Siuka pa ob tem apelira na vse lekarne in prodajalce, da ne podražijo vitamina v teh časih, ker bi bilo to nadvse neetično in bi spadalo v kategorijo vojnega dobičkarstva. Ob tem pa še enkrat poudarja, kako pomembno je pravočasno dodajanje. S tem bi namreč na eni strani lahko preprečevali stopnjevanje kritičnega poteka bolezni (to je dokazala tudi randomizirana španska študija iz Cordobe) in na drugi strani morebitni kolaps zdravstvenega sistema v kratkem času in tako preprečili italijanski scenarij in ogromno kolateralno škodo. 

Je možno predoziranje?

Priporočila so znana, a ker lahko samo testiranje (ki je samoplačniško) pokaže, koliko vitamina D imamo v krvi in koliko ga je smiselno dodajati, se postavlja vprašanje, ali se je mogoče brez testiranja in z dodajanjem "na lastno pest" predozirati. Siuka poudarja, da je varen odmerek vse do 4000 IE, in dodaja, da tudi študija, v kateri so preiskovancem dodajali 10 000 IE/dan, več mesecev ni ugotovila neželenih učinkov. So pa seveda nezaželeni učinki vedno možni, vendar izredno redki ob takih odmerkih, kot jih priporočajo, pojasnjuje naš sogovornik. "Pri tem poudarjamo, da je pomembno, da je zaužita oblika vitamina D torej vitamin D3, ki ga šele naše telo spremeni v aktivno obliko, zato ima visok varnostni profil, neželeni učinki pa so izredno redki. Kontraindikacije so hiperkalcemija granulomatoze, kot so sarkoidoza in ledvični kamni. Pri teh se odsvetuje sočasno jemanje kalcija."

Kruh z vitaminom D, jogurt … 

Na trgovinskih policah se že pojavljajo živilski izdelki z dodatkom vitamina D (kruh, napitki, jogurti ...) Gre le za spretno marketinško potezo ali je tudi uživanje teh izdelkov priporočljivo? Siuka odgovarja, da bi bila glede na zelo nizke vrednosti vitamina D, ki ga imajo prebivalci Slovenije, strategija bogatenja prehrambnih izdelkov z vitaminom D zaželena. Kot primer navede Skandinavce, ki imajo celo nacionalno strategijo bogatitve mlečnih izdelkov z vitaminom D. Imajo pa tudi kulturo prehranjevanja z morskimi sadeži in ribami Severnega morja, ki so bogate z vitaminom D. Poudarja, da bi lahko s tako bogatitvijo z malo vložka iztržili veliko oziroma najpomembnejše – višjo raven zdravja ljudi. Ob tem pa še dodaja, "da vitamin D ni čudežno zdravilo za covid-19. Je pa močna učinkovina, ki pripravi naš imunski sistem, da se lahko učinkovito spopade z virusom, če bi do okužbe prišlo kljub vsem drugim ukrepom."

Hudo pomanjkanje vitamina D 

Spomnimo, zakaj je vitamin D sploh pomemben. Nacionalne raziskave kažejo, da kar okrog 80 % odraslih prebivalcev Slovenije v jesensko-zimskem obdobju trpi za pomanjkanjem vitamina D. Preskrbljenost z vitaminom D so raziskovali v okviru nacionalno reprezentativne raziskave Nutrihealth. Še bolj skrb vzbujajoči so bili rezultati vrednotenja z upoštevanjem strožjih priporočil mednarodnega Združenja za endokrinologijo, ki kažejo, da je bilo v obdobju zime z vitaminom D optimalno preskrbljenih manj kot 5 % odraslih.

Vitamin D ima zelo pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. V telesu ima vlogo steroidnega hormona, ki vpliva na okrog 200 funkcij, med katerimi je najbolj znan vpliv na metabolizem kalcija, fosforja in kosti. 

V spodnjem videu si lahko pogledate pogovor z dr. Siuko, ki je bil gost v oddaji 24UR ZVEČER.