Radio Študent je najstarejša neodvisna študentska radijska postaja v Evropi. "V 80. letih je imel odločilno vlogo pri demokratizaciji, in sicer že v času, ko se je nekaterim sedanjim oblastnikom zdelo oportuno delovati znotraj tedanje Zveze komunistov in kandidirati za pomembne funkcije njenega podmladka," je v odprtem pismu zapisal Visokošolski sindikat Slovenije.
Opozorili so, da je Radio Študent ohranil kritično držo tudi v času tranzicije in vse do danes ter da se ni opredeljeval do lokalne strankarske politike, temveč je skušal pojasnjevati širše družbene procese v Sloveniji in svetu. "Že desetletja igra neprecenljivo vlogo pri gojenju kritične misli in alternativne kulture in pri usposabljanju kadrov, ki se kasneje uveljavijo tudi v konvencionalnih medijih in drugih institucijah," so dejali.

"Da je ministrstvo za kulturo nedavno finančno podprlo vrsto medijev, ki širijo sovražni govor in eksplicitno rasistične ideje, Radiu študent pa je podporo v celoti odreklo, je znamenje, da se Republika Slovenija preobraža iz razvite evropske demokracije v periferno avtokracijo," so bili kritični v pismu podpore ter dodali, da najbolj od vsega obžalujemo mačehovski odnos študentske organizacije do Radia študent.
Izpostavili, da je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani predhodno Radiu študent drastično skrčila financiranja zaradi nezadovoljstva, ker radio zavrača vlogo promotorja vodstva ŠOU. "Zdaj pa si je privoščila še to, da krivi Radio Študent za domnevno škodo na ljubljanskem kampusu med tamkajšnjim študentskim protestom in s tem laska sedanji vladi in njenim policijskim prijemom. ŠOU naj se najprej sama pogleda v zrcalo," so dejali. Tudi pri tem, kako je nastal kampus, čemu je namenjen in kakšne programske prioritete ima ŠOU, pa so dodali ob tem. "Dovolj je že, da v Google vtipkamo 'ŠOU' in 'evrov'."
V Visokošolskem sindikatu Slovenije podpiramo napredne, kritične študentske organizacije. Ugotavljamo, da so najboljši študenti skoraj po pravilu tudi družbeno osveščeni. Nezadovoljni pa smo s težnjo, da v ŠOU namesto kritične misli vedno bolj vladajo koristoljubje, politični oportunizem in popkultura.
Spomnimo
Med petkovimi protesti je večja skupina ljudi vdrla tudi na območje študentskega kampusa in povzročile za nekaj sto evrov škode. Pred prihodom policije so se neznane osebe razbežale. "Nasilnega uničevanja javne lastnine si ne sme dovoliti nihče, saj je to zavržno dejanje," pa je dejanje protestnikov komentiral predsednik ŠOU LJ Klemen Petek.
"Ena izmed državljanskih ustavnih pravic je, da državljani protestiramo in s tem izražamo svoje neodobravanje in nezadovoljstvo nad delom oblasti. Vendar to, kar se je včeraj, 28. maja, zgodilo pred in znotraj poslopja študentskega kampusa, presega vse meje zdravega razuma in zahteva najostrejšo obsodbo," je ŠOU LJ na družbenem omrežju komentirala dejanje protestnikov. Ob tem so za vdor na kampus obtožili tudi Radio Študent, vodstvu radia je predsednik Petek sporočil, da prekinja vsakršno sodelovanje in tudi odgovarjanje na novinarska vprašanja s strani posameznikov, "ki v svojem prostem času uničujejo lastnino ŠOU, spodbujajo k nasilju ter ustrahujejo študentke in študente, ki delajo na naši skupni organizaciji".
Vodstvo radia je kasneje odločno zavrnilo odgovornost za domnevno nasilništvo. Zapisali so, da jih preseneča in žalosti, "da so v času, ko je Radio Študent surovo napaden od ministrstva za kulturo, svoje puščice proti nam sprožili še predstavniki naših ustanoviteljev". "Namesto podpore smo tako deležni neosnovanih očitkov in klevetanja," so nadaljevali ter dodali, da so trditve predsednika ŠOU LJ neresnične, žaljive, nesramne in zlonamerne. "Vodstvo radia odločno zanika vpletenost v organizacijo pohoda ter zavrača odgovornost za domnevno nasilništvo in uničevanje lastnine."
Izrecno so poudarili tudi, da se je zasedba zgodila na poziv Študentske fronte ter dodali, da je predstavnik radia na protestu spregovoril o stiskah medijev, kampusa pa, da ni niti omenil, kar da lahko potrdi tudi vsaj 10 tisoč očividcev.

KOMENTARJI (87)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.