Temperatura se bo danes gibala med 20 in 24, v soboto, nedeljo in ponedeljek pa od 25 do 29 stopinj Celzija. V slovenski Istri bo sicer le malo čez 20 stopinj Celzija, saj temperaturni maksimumi zaradi vpliva morja spomladi niso značilni za obmorske kraje, je pojasnil dežurni meteorolog Andrej Velkavrh. Maksimumi so v tem času bolj značilni na vzhodu, jugovzhodu in severovzhodu Slovenije ter v notranjosti države.
Že v soboto pa lahko kakšen rekord pade na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, kjer bodo termometri pokazali okoli 28 stopinj Celzija, poroča naš hišni meteorolog Rok Nosan. Še nekoliko toplejša pa bosta nedelja in ponedeljek, ko je rekordne temperature pričakovati tudi drugod po Sloveniji.
"V nedeljo kaže na možnost temperaturnih rekordov v malo višje ležečih krajih, precej verjetno je, recimo, da bo na Kredarici temperaturni rekord," je dejal Velkavrh. Na Kredarici pričakujejo temperaturo, ki bo višja od 10 stopinj Celzija, in verjetno bo presežen aprilski temperaturni rekord, ki je 10,1 stopinje, še pojasnjuje.

"Medtem ko po nižinah v nedeljo ne pričakujemo temperaturnih maksimumov, ker ne bo vetra, ki bi ta ohlajeni zrak pri tleh toliko premešal, da bi se lahko segrelo. Večja možnost za kakšen temperaturni rekord po nižinah bo v ponedeljek, ko bo nekaj jugozahodnika, ki ne bo premočan in bo pripomogel k dodatnemu dvigu temperature," je dodal.
Meteoinfo Slovenija poroča, da v nižinah osrednjega in vzhodnega dela države ni izključena niti prva letošnja 30. "S tem bi se močno približali ali celo presegli slovenski rekord za celoten april, ki znaša 30,6 stopinje Celzija. Toliko so 28. in 29. aprila 2012 izmerili v Slapu pri Vipavi in na Bizeljskem," pravi Nosan.
Bodo temperature postavile nove rekorde?
Kot kažejo petkovi izračuni meteoroloških modelov, bodo trenutni rekordi za prvo polovico aprila najbolj preseženi v krajih, ki ležijo med približno 500 in 1000 metri nadmorske višine (Rateče, Kočevje, Babno Polje, Bloke ...). "V teh krajih bodo lahko dosedanje najvišje vrednosti popravljene tudi za več kot dve stopinji Celzija," napoveduje meteorolog.

Še bolj neobičajne temperature pa bodo v prihodnjih dneh zabeležene v gorah. Kot je Nosan zapisal na portalu Meteoinfo Slovenija, lahko termometer v nedeljo celo na Kredarici pokaže 12 stopinj Celzija, s čimer bi bil za skoraj pet stopinj presežen dosedanji rekord za prvo polovico aprila, za dve stopinji pa rekord za celoten april.
Na Primorskem medtem ni pričakovati rekordno visokih temperatur, saj se zaradi vpliva morja, ki ima okoli 15 stopinj, ozračje v teh krajih ne bo segrelo na več kot 25 stopinj Celzija. V Slovenski Istri bo verjetno le malo nad 20 stopinjami Celzija.
Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom ponekod več kot 20 stopinj Celzija
Kljub poletno toplim popoldnevom pa bodo zaradi zelo suhe zračne mase jutra ostala sveža. V nedeljo in ponedeljek bo nad Slovenijo zelo suh zrak, ki omogoča večje nočno ohlajanje, in to bo vplivalo na jutranje temperature. Nedeljsko jutro bo tako hladnejše, kot je bilo današnje, navaja Velkavrh.
"V nekaterih mraziščih utegne biti zjutraj slana in pa velik dnevni hod temperature, se pravi hladnejše jutro in pa zelo topel dan," je pojasnil. Izračuni kažejo, da bi lahko na postaji Babno polje zjutraj beležili temperaturo okoli nič stopinj, čez dan pa okoli 26 stopinj Celzija. Razlika med najnižjo in najvišjo temperaturo v dnevu bo tako več kot 25 stopinj Celzija.

"V večjem delu Slovenije se bodo v prihodnjih dneh jutranje temperature gibale med pet in 10 stopinjami Celzija. Temperaturna razlika med jutrom in popoldnevom bo tako ponekod znašala več kot 20 stopinj Celzija, kar pomeni, da nam bo prav prišlo t. i. čebulno oblačenje," pa pravi Nosan.
Visoke temperature pa smo beležili tudi v mesecu marcu. Po delnih in še ne povsem preverjenih podatkih je bil letošnji marec izjemno topel in nadpovprečno namočen, navaja Agencija RS za okolje (Arso). Odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991–2020 je na državni ravni znašal kar tri stopinje Celzija, kar umešča letošnji marec na drugo mesto najtoplejših marcev vsaj od leta 1950.
Skladno z zelo visoko nadpovprečno temperaturo je bil kljub obilnim padavinam marec v nižjih legah skromen s snežno odejo. Po nižinah je, razen na jugovzhodu države, sploh ni bilo. Omembe vredna količina snega (od pet do 20 centimetrov) je zapadla le s 23. na 24. marec nad nadmorsko višino okoli 600 metrov, pa še to zlasti v osrednjem, južnem in vzhodnem delu Slovenije.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.