Visoka plača, a naj se ve, koliko mora zdravnik zanjo narediti

Če kdo, potem ve Milojka Kolar Celarc, kako trdo se je pogajati z zdravniki. A kot ministrica za zdravje je bila trda pogajalka tudi sama, z analizami, podatki v rokah. "Še danes mi kdo reče, da smo se takrat res strokovno pogajali", pravi gostja PopKasta. 

Tudi v stavki leta 2016, 2017, so bile zahteve zdravnikov, da gredo iz enotnega plačnega sistema. "Ker nas omejuje, želimo nagrajevanje po storitvah, ker nismo vsi enako sposobni" – takratne besede zdravnikov, a, kot pravi Kolar Celarčeva, ni bilo realno pričakovati, da bi se izločili iz tega sistema, zahtevali so dvig plačnega razreda, z najvišjega 57. na 65. plačni razred. 

So se pa dogovorili za spremembo vrednotenja delovnih mest specializantov. Prvič je bil narejen poskus objektivnih meril obremenitve dela in učinkovitosti zdravnikov in timov, dogovorili so se o pilotnem projektu variabilnega nagrajevanja zdravnikov. "Ker so morali ročno delati, so se nekateri zdravniki nagrajevanju odpovedali, ker da ne bodo gledali, koliko kdo dela," se spominja Kolar Celarčeva. Od 38 milijonov, namenjenih za variabilno nagrajevanje zdravnikov, je bilo porabljenih 8,2 milijona. Samo 17 % zdravnikov je izpolnjevalo kriterije za nagrajevanje. 

Danes so standardi, normativi pozabljeni. Lahko bi jih dopolnili, spremenili, a se nekaterim to, da bi vedeli, koliko mora narediti zdravnik za osnovno plačo, ne zdi pomembno, je prepričana nekdanja ministrica za zdravje. "Tudi ko primerjamo plače z zdravniki v tujini, je treba dati vse karte na mizo. Od absentizma, do učinkovitosti. Zakaj pa ne povedo, koliko en zdravnik v Nemčiji naredi v določenih urah, če že hočemo primerjati plače z nemškimi ali avstrijskimi zdravniki." 

Da so zdravniki, ki garajo, in jih je treba primerno nagraditi, ne dvomi. Izgorevajo tudi na račun dopustov, ki jih imajo nekateri zdravniki. Še en problem, ki ga je poskušala urediti. 

In kako razmišlja o še eni veliki temi v zdravstvu, o zasebnem zdravstvu? O njegovem delovanju, učinkovitosti, o tem, zakaj zasebniki raje bolj zahtevne in manj rentabilne posege prepustijo kolegom v javnem zdravstvu.

V PopKastu tudi o tem, zakaj tudi njej ni uspelo skrajšati čakalnih vrst in kakšni so razlogi, da ji je spodletel poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, za kar si je goreče prizadevala, čeprav je bila nekoč predsednica uprave Vzajemne. 

V njenem predalu je obležalo veliko predlogov, s katerimi je želela korenito spremeniti naše zdravstvo, a ji je zaradi odstopa takratnega predsednika vlade Mira Cerarja zmanjkalo časa. "Govorila sem z Golobom o tem, kar je bilo že narejenega in kar je še vedno v predalih", pravi in dodaja, da je bil njegov prvi del mandata zapravljen, ker ni nadaljeval z ukrepi, ki bi krepili javno zdravstvo.