Tokrat je vlado podprlo 61 odstotkov anketirancev (februarja 59, januarja 61 odstotkov), decembra lani izvoljene ministrske ekipe pa ne podpira četrtina vprašanih (februarja 29, januarja 22 odstotkov).
Večjih premikov ni zaznati niti pri strankarskih opredeljevanjih, saj največja vladna stranka SDS vodi s 30 odstotki (dve odstotni točki manj kot februarja), največja opozicijska stranka LDS pa je na drugem mestu s 15 odstotki (februarja 14 odstotkov), ki ji iz meseca v mesec podpora rahlo narašča. Na repu ostajajo SLS, NSi in DeSUS.
"V situaciji, ko pravzaprav opažamo kontinuirano resignirano držo opozicije, lahko rečemo, da bo takšna podpora vladi ostala še naprej, če se situacija ne bo značilno spremenila," je ocenil Slavko Kurdija, ki vodi raziskavo. Podpora vladi je na ravni najvišjih iz preteklosti, tako da "ima lahko vlada mirno vest in lahko na nek način mirno spi. Pol leta po volitvah se ni zgodilo nič posebnega, podpora je ostala na visoki ravni", je dejal Kurdija.
Podpora preložitvi pogajanj EU s Hrvaško
Odločitev Evropske unije, da bo Hrvaška z začetkom pristopnih pogajanj morala še počakati, je v Sloveniji naletela na odobravanje. Javnomnenjska raziskava je namreč pokazala večinsko podporo odločitvi EU o preložitvi začetka pristopnih pogajanj s Hrvaško (64 odstotkov za, 23 odstotkov proti) in izrazito kritičnost javnosti do posega koalicijskih sil v Iraku, saj ga delno ali povsem odobrava le 26 odstotkov anketirancev, dve tretjini anketirancev pa ga delno ali v celoti ne odobrava.
Kot je znano, je Evropska unija 16. marca odložila pristopna pogajanja s Hrvaško, ki naj bi se v skladu z odločitvijo decembrskega vrha EU začela 17. marca, ker država ni izpolnila postavljenega pogoja - ni v celoti sodelovala s Haaškim sodiščem pri iskanju hrvaškega generala Anteja Gotovine, obtoženega vojnih zločinov med vojno na Hrvaškem. S tem korakom brez presedana v zgodovini evropske povezave je EU začetek pogajanj odložila za nedoločen čas.
Slovenija je skupaj z Avstrijo, Madžarsko, Slovaško, Malto, Ciprom, Litvo in Irsko začetek pogajanj podprla, izrecno proti pa so bile Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Danska, Finska, Belgija, Španija, Francija, Nemčija, Grčija in Italija. Manjša skupina držav v razpravi ni zavzela jasnega stališča.
Voditelji Evropske unije, med njimi slovenski premier Janez Janša, so se v sredo na vrhunskem zasedanju v Bruslju na pobudo štirih držav članic, ki so odlogu pogajanj nasprotovale - Avstrije, Slovaške, Madžarske in Slovenije - in so znane pod vzdevkom "prijateljice Hrvaške", dogovorili o oblikovanju posebne misije za Hrvaško, ki bo ocenila sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem oziroma državi svetovala pri izpolnjevanju tega pogoja. Delovna skupina se bo posvetovala s hrvaškimi oblastmi in sodiščem ter poročala Svetu ministrov, ki bo nato sprejel ustrezno odločitev.
