Podpora Natu je ves čas razprav, tudi v zadnjem mesecu, nihala. Z dnevom napada na Irak, tri dni pred referendumom, se je začela podpora Natu zniževati in kazalo je, da rezultat ZA ne bo presegel 55 odstotkov. Pa ga je, ustavil se je pri 66 odstotkih. Očitno je, da je veliko ljudi dokončno odločitev sprejelo na dan referenduma, pri čemer je seveda možna tudi odločitev, da se referenduma niso udeležili.
Jasno pa je postalo tudi, da referendumska odločitev ni enaka javnemu mnenju tik pred referendumom. Dr. Niko Toš, vodja instituta za raziskovanje javnega mnenja pri Fakulteti za družbene vede, nad rezultatom ni presenečen: »Dogajalo se ni nič posebnega. Izčistila se je skupina, ki je odšla na volišče z jasnejšimi opredelitvami ZA ali PROTI. Skupina, ki ni odšla na volišče, pa je s tem prikrila ali izrazila dejstvo, da pravzaprav nima trdne opredelitve,« pravi dr. Toš.
Referenduma se je udeležilo od 10 do 15 odstotkov manj ljudi, kot je kazalo pred nedeljo. »Raziskave so vseskozi kazale zelo zanesljiv trend, da bo med abstinenti referendumskega odločanja zagotovo več tistih, ki so, če vzamemo samo odločanje v zvezi z Natom, proti Natu,« je dejal mag. Aleksander Bratina, vodja raziskav pri Delu Stik. Dr. Toš pa meni drugače: »Po moji sodbi niso izostali nasprotniki Nata ali predvsem pritrjevalci za Nato, ampak so izostali predvsem tisti, ki niso imeli jasnega, izoblikovanega stališča.« Dr. Toš še ocenjuje, da tudi 80-odstotna udeležba ne bi dala drugačnega rezultata. Janja Božič Marolt, vodja Instituta za raziskovanje medijev pa opozarja tudi na psihološko komponento referendumskega odločanja: »Če se je referendumsko vprašanje skoncentriralo na ZA ali PROTI, je odločanje ZA ali PROTI dejansko bistveno bolj kompleksno kot je navidezno na volilnem lističu.«
Če povzamemo ocene strokovnjakov: lepo vreme, napovedi, da bosta oba referenduma dobila podporo, in vpliv napada na Irak na neopredeljene, so se odrazili v nižji volilni udeležbi. Ali je bilo med abstinenti več nasprotnikov Nata ali ne, o tem pa so mnenja deljena.
