Višji računi?

Odbor za finance in monetarno politiko je sprejel vrsto dopolnil k noveli zakona o trošarinah, s katerimi so koalicijske stranke sledile pripombam zakonodajno-pravne službe državnega zbora. Poslanca LDS Milana M. Cvikla je v razpravi zanimalo, ali so spremembe zakona namenjene temu, da vlada povečuje davčno obremenitev državljanov in na ta način zapira javno finančne blagajne.

Novela zakona na specifičen način ureja obračunavanja trošarine na električno energijo in zmanjšuje administrativne obremenitve udeležencev na trgu z električno, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu Žiga Lavrič. Zavezanci za plačilo trošarine so dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo končnim porabnikom. Trošarina za električno energijo bo s 1. januarjem 2007 znašala en evro/MWh za gospodinjstva in pol evra/MWh za poslovne uporabnike.

Poleg tega novela med trošarinske izdelke uvršča biogoriva, ki se uporabijo za pogon. Poenostavila naj bi postopke za male pridelovalce vina, spremembe pa se nanašajo tudi na prevzem evra, je nanizal Lavrič.

Davčna obremenitev?

Cvikl, sicer edini razpravljalec pri tej točki seje, je opozoril, da se po sprejemu paketa davčne zakonodaje zdaj z novelo zakona o trošarinah obremenjuje vse državljane. Lavrič je odgovoril, da se s spremembami zakona trošarina na električno energijo ne zvišuje, saj je bil znesek predviden že v zakonu iz leta 2004. Račun gospodinjstva, ki za električno energijo plačuje 5.000 tolarjev bo tako po Lavričevih besedah višji le za 76 tolarjev. Se pa zvišuje trošarina za cigarete, s čimer se Slovenija približuje višini trošarine določeni v EU, je dodal.

Pojasnila Cvikla niso prepričala. Opozoril je, da bo vsako slovensko gospodinjstvo obremenjeno za dodatnih pet evrov na leto, na račun kadilcev pa se bo v državno blagajno stekla dodatna milijarda tolarjev. Predstavnike vlade je ob tem povprašal, kdaj bo vlada pripravila paket zakonodaje za racionalizacijo javnih izdatkov, namesto da zvišuje trošarine.

Cvikl želel tudi odgovor vlade, ali je upoštevala predlog Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, da se delež vračila trošarine, ki jo lahko uveljavijo kmetje, poviša. Nezadovoljen z odgovorom predstavnika vlade, da ne, je ob koncu predlagal proceduralni predlog, naj vlada obširneje odgovori pisno. Predsednik odbora Bojan Starman (SDS) je ocenil, da predlog ni upravičen, zato ga ni dal na glasovanje, Cviklu pa je vzel tudi besedo.

Dopolnila k zakonu o javno-zasebnem partnerstvu

Odbor za finance je sprejel tudi več dopolnil koalicijskih strank k predlogu zakona o javno-zasebnem partnerstvu, s katerimi so pretežno sledili pripombam zakonodajno-pravne službe DZ. Z obravnavo zakona o javno-zasebnem partnerstvu je odbor za finance začel obravnavo prvega iz paketa zakonov, ki na novo urejajo področje javnega naročanja. S krovnim zakonom vlada sistematično ureja področje in enotno ureja postopke sodelovanja javnega in zasebnega partnerja. Zakon je konec septembra že prestal splošno razpravo na seji državnega zbora.

Dopolnila koalicijskih strank so večinoma sledila pripombam zakonodajno-pravne službe, kljub temu pa vseh niso upoštevali. Tako v zakonu ostaja po mnenju pravnikov ne dovolj natančna opredelitev, kdo je javni partner. Pojma država in lokalna skupnost, ki ju kot javna partnerja navaja zakon, sta namreč po njihovi oceni preširoka.