Ministrstvo za izobraževanje je od Univerze v Ljubljani zahtevalo vračilo izplačanega dodatka za stalno pripravljenost. Okrožno sodišče v Ljubljani je avgusta 2017 odločilo, da morajo 781.000 evrov vrniti v državni proračun, saj da je bil denar porabljen nenamensko..
Višje sodišče je sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Razlog za razveljavitev naj bi bila neustrezna utemeljitev sodbe. Informacijo nam je potrdil odvetnik, ki zastopa Univerzo v Ljubljani, Dino Bauk iz Odvetniške družbe Perfolja, Ljubič, Bauk.
Bauk je nam je ob tem povedal, da je razveljavitev po njegovem prepričanju posledica dejstva, da jasnega pravnega temelja nima že sam zahtevek Ministrstva za izobraževanje, ki pravzaprav ves čas zahteva vračilo dela sredstev, ki jih je univerzi izplačalo v skladu z letnimi pogodbami za namen izvajanja študijske dejavnosti, ki so jo univerza in njene članice v celoti izvedle, celo v večjem obsegu od financiranega. "Ker je brez pravnega temelja zahtevek ministrstva, je posledično brez pravnega temelja tudi sodba, ki je takšnemu zahtevku ugodila. Višje sodišče je to prepoznalo in takšno sodbo, pričakovano in upravičeno, razveljavilo," je še dejal odvetnik Bauk.
Inšpektorat leta 2015 ugotovil nezakonito izplačevanje dodatka
Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so predvsem vodilnim nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost.
Ministrstvo za izobraževanje je v zvezi s tem ocenilo, da so bila sredstva ministrstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, da jih vrne v proračun. Tožbeni zahtevek v višini nekaj manj kot 781.000 evrov se nanaša na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih od 2012 do 2015, in sicer za del, kjer so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva, ne pa tudi za del, ki je bil izplačal iz drugih virov.
Pred sodnika stopili prvi štirje akterji afere dodatki
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani je sicer ravno danes stekel tudi kazenski postopek zoper nekatere dekane in prodekane, ki so izplačevali oziroma prejemali dodatek. Na zatožni klopi so se znašli nekdanji dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor, zdajšnja dekanja Metka Tekavčič in nekdanja prodekanja Polona Domadenik, ki krivde niso priznali. V zadevi je obtožena tudi nekdanja prodekanja Mojca Indihar Štemberger, ki se naroka ni udeležila, je pa preko svojega zagovornika sporočila, da krivde ne priznava.
Tožilstvo obdolžene bremeni zlorabe uradnega položaja in pridobitve protipravne premoženjske koristi pri tem. Mramor je po koncu naroka v izjavi za medije izrazil prepričanje, da so delali zakonito ter da so z svojo visoko odzivnostjo stalno pripravljenost več kot oddelali.
KOMENTARJI (102)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.