Višje sodišče v Mariboru v 12 strani dolgi obrazložitvi sodbe ni pritrdilo navedbam tožilstva v pritožbi. Med drugim ni sledilo trditvi tožilstva, da je bila podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ker se slovenjgraško sodišče ni opredelilo do dokazov, pridobljenih po 4. juliju 2012, ko je nekdanji direktor Uniorja Gorazd Korošec podal kazensko ovadbo.
Gre za dokaze, zbrane v predkazenskem postopku na podlagi zasega v hišni preiskavi ali na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih je sodišče izvedlo na glavni obravnavi, do njih pa bi se po mnenju tožilstva moralo opredeliti, saj nasprotujejo stanju, kot ga je ugotovilo slovenjgraško sodišče.

Višje sodišče pa je med drugim izpostavilo, da se novinarju Vladimirju Vodušku očitka poskus kaznivega dejanja izsiljevanja v obdobju od 31. maja 2012 do 4. julija 2012. S tem datumom je zamejeno ravnanje obdolženca. Datum po navedbah višjega sodišča sovpada z izrečenimi grožnjami, ki pa niso bile uspešne.
"Ker je predmet očitka poskus kaznivega dejanja, ni odveč opozoriti še, da je poskus podan, ko storilec z namenom pridobiti protipravno premoženjsko korist začne groziti, v dokončano kaznivo dejanje pa se sprevrže, ko nastane premoženjska škoda. Tako je kaznivo dejanje izsiljevanja dokončano, ko oškodovanec v škodo svojega ali tujega premoženja izvrši zahtevano ravnanje," je v sodbi zapisalo višje sodišče.
Kot je dodalo, je to pomembno, saj čas in ravnanje obdolženca v času odreditve in izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, to je od 4. julija do 12. julija 2012, ni pod obtožbo. "Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o nepotrebnosti dokazne ocene dokazov, izvirajoč izven časovnega obdobja, ki ga zajema obtožnica, in uveljavljana kršitev ni podana, medtem ko se je do vseh preostalih relevantnih dokazov ustrezno opredelilo," je še zapisalo višje sodišče.
Obramba je oprostilno sodbo pričakovala, se je pisno odzvala Voduškova odvetnica Anita Peček Stramšak. "Ta kazenski postopek daje jasno sporočilo, da je prodorno novinarsko delo večkrat izpostavljeno hudim pritiskom, v konkretnem primeru celo z neutemeljenim kazenskim postopkom, začetim na pobudo oseb, ki so zasledovale lastne nečedne interese," je še zapisala.
Vodušek naj bi po trditvah tožilstva sredi leta 2012 skupaj s Stanislavom Gabercem, zato da bi drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, prek direktorja Uniorjevega hčerinskega podjetja Rhydcon Vinka Stiplovška poskušal s pridobljenimi domnevno obremenilnimi dokumenti izsiljevati Korošca. Tožilstvo je prepričano, da naj bi Vodušek zahteval protipravno premoženjsko korist v zameno, da ne objavi obremenjujočih dokumentov, ki so sicer po samoprijavah privedli do obsodb in pogojnih zapornih kazni za Korošca in Stiplovška.
Vodušek, ki so ga ob pomoči prikritih preiskovalnih ukrepov 12. julija 2012 aretirali na Trojanah, potem ko je prejel 50.000 evrov od tajnega policijskega delavca, je ves čas zavračal krivdo o poskusu izsiljevanja. Slovenjgraško sodišče mu je septembra 2018 izreklo obsodilno sodbo, v ponovljenem sojenju pa ga je junija lani oprostilo, saj ni ugotovilo, da bi mu bilo pred sodiščem dokazano, da je izvedel očitano kaznivo dejanje.
V omenjeni zadevi je bil soobtožen tudi Gaberc, ki pa je oktobra 2013 na sojenju pred celjskim sodiščem priznal krivdo in bil nato pravnomočno obsojen.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.