Višje sodišče potrdilo, da vrtovi pripadajo stanovalcem Fondovih blokov

Gre za parcelo, ki jo je Mestna občina Ljubljana (MOL) kot svoj delež vložila v podjetje Bežigrajski športni park (BŠP), ki vodi projekt prenove te kulturne ustanove. Kot je v imenu stanovalcev Fondovih blokov sporočila Karmen Stariha, je višje sodišče v prav vseh točkah zavrnilo pritožbi in pritrdilo dosedanjim ugotovitvam ter odločitvam. "S to odločitvijo višjega sodišča je sklep o ugotovitvi skupnega pripadajočega zemljišča postal pravnomočen, etažni lastniki v Fondu pa smo tudi pravno formalno postali lastniki skupnih zemljišč v naselju. Pritožba na sklep v okviru rednih pravnih sredstev ni več možna, nasprotna stran ima le še možnost vložitve predloga za dopustitev revizije," je zapisala v sporočilu za javnost. 

Pojasnila je še, da so prebivalci te odločitve zelo veseli, saj pomeni potrditev upravičenosti in pravilnosti njihovih skoraj 15-letnih prizadevanj za ohranitev njihove lastnine in kakovosti bivanja v naselju. "Pričakujemo, da to pomeni zaključek projekta BŠP in za nas razbremenitev vseh pritiskov, ki smo jih bili deležni v vsem času, ko smo se zavzemali za svoje legitimne pravice," je zapisala in dodala, da kljub vsemu zanje ostaja zelo pomembno vprašanje usode Plečnikovega stadiona.

Prebivalci Fondovih blokov pričakujejo, da bo odločitev višjega sodišča pozitivno vplivala na reševanje Plečnikovega stadiona, in sicer tako, da bo omogočal, da se ga čim prej, kot to zahtevajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine, obnovi v izvirni, Plečnikovi obliki, in z ustreznimi namembnostmi vrne v javno uporabo. 

Poslovnež Joc Pečečnik je za 24ur.com pojasnil, da sodbe v petek še niso prejeli, zato trenutno zadeve še ne komentirajo.

Kot je znano, so stanovalci Fondovih blokov vrsto let bili bitko s podjetjem Bežigrajski športni park športni marketing, d. o. o., ki vodi projekt prenove, medtem ko MOL nastopa kot eden izmed treh družbenikov (poleg OKS in GSA, poslovno svetovanje, d. o. o.). Vedno so poudarjali, da ne nasprotujejo prenovi stadiona, pač pa se ne strinjajo s predvideno projektno zasnovo, ki po njihovih stališčih premočno posega v samo Plečnikovo zapuščino in jo kot tako močno spreminja. Na parceli, kjer so sedaj vrtovi, je bila namreč predvidena gradnja treh prostostoječih poslovnih objektov.

Projekt Bežigrajski športni park se vleče že več kot 15 let

Znano je, da se je poslovnež Pečečnik s prejšnjim ministrom Vaskom Simonitijem že dogovarjal za odkup Plečnikovega stadiona. Kot je pred časom povedal za Delo, je tudi novi ministrici za kulturo Asti Vrečko in premierju Robertu Golobu "poslal jasno sporočilo, da je pripravljen prodati, če želi država kupiti". Vendar je ministrstvo pod vodstvom Aste Vrečko glede Plečnikovega stadiona zavzelo stališče, da bi bilo bolje, če bi ga odkupila lokalna skupnost.

"Na ministrstvu za kulturo menimo, da bi bila najbolj optimalna rešitev, da bi stadion zaživel kot del mestne športnorekreacijske in kulturne infrastrukture, zato državno lastništvo Plečnikovega stadiona ni najbolj ustrezna rešitev. Država pa bo pomagala zagotoviti finančno pomoč za prenovo Plečnikove dediščine, v skladu s konservatorskim načrtom," so zapisali danes.

Oktobra je tudi potekal sestanek med predstavniki ministrstva za kulturo in Mol. Župan Zoran Janković je predlagal dve možnosti, in sicer da ministrstvo stadion odkupi ali da naredi vse potrebno za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrica Vrečkova je tedaj "omenila še tretjo možnost, ki je pa ni pojasnila", so zapisali na Mol in dodali, da je bilo to tudi zadnje srečanje med ministrico in županom, stališče ministrstva pa so označili za "prelaganje bremena na lokalno skupnost".

Na ministrstvu za kulturo so zapisali, da je bil Plečnikov stadion med temami delovnega sestanka glede odprtih vprašanj in aktivnosti s področja kulture, dediščine in prostora. Strani sta si izmenjali mnenja o projektu in odgovornostih lastnikov, a sklepov ni bilo. Dodali so, da je s predstavniki družbe BŠP usklajen termin za sestanek.

Ministrstvo za kulturo je tudi Zavodu za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) naročilo izdelavo novelacije konservatorskega načrta, ki naj bi pokazala, kolikšen delež spomenika je v slabem stanju, koliko je uničenega in kaj je mogoče restavrirati. Kot je minuli četrtek poročal Dnevnik, je Restavratorski center po natančnem pregledu stanja Plečnikovega stadiona ugotovil, da je dobro ohranjenega okoli 53 odstotkov spomenika, slabo ohranjenega ali neohranjenega oziroma celo uničenega pa skupaj 47 odstotkov.

Na ministrstvu so še zapisali, da so želeli z elaboratom "pridobiti verodostojne strokovne podatke, na podlagi katerih bo možna relevantna razprava vseh o možnih scenarijih prenove in oživitve stadiona na način, da se Plečnikova dediščina primerno ohrani za sodobne potrebe skupnosti". Dodali so, da je prenova, ki bi ohranila Plečnikov stadion v izvirni arhitekturni obliki, ocenjena na dobra dva milijona evrov.

Na ZVKDS so pojasnili, da je bila novelacija konservatorskega načrta zastavljena večfazno. V elaboratu prve faze z naslovom Analiza obstoječega stanja in usmeritve za prenovo spomenika so zajeti: ocena obstoječega – materialno stanje spomenika, projektantska ocena stroška restavratorskih del za povrnitev stadiona v "izvorno stanje", predstavljeni so nekateri novi umetnostno-zgodovinski vidiki in prvič so obravnavani krajinsko-arhitekturni elementi. Šele v drugi fazi bo, če bo tako odločilo ministrstvo ali lastnik, pripravljen izvedeni del.

Projekt BŠP predvideva ohranitev in prenovo zgodovinskih elementov stadiona ter novogradnje – hotel, športno kliniko in trgovine ter niz stolpičev za poslovne prostore in bivanje. Trenutno sicer na ministrstvu za naravne vire in prostor v ponovljenem postopku odločajo o gradbenem dovoljenju za projekt BŠP.