Okrožno sodišče v Ljubljani je februarja lani nekdanjemu vodilnemu v Mipu Vojtehu Volku prisodilo šest let zaporne kazni, nekdanjemu vodji Pomurke Martinu Kovaču in nekdanjemu direktorju Mipa Marku Volku pa po dve leti in pol zapora.

Vsi trije so bili spoznani za krive kaznivega dejanja preslepitve konzorcija bank pri pridobitvi približno 6,1 milijona evrov posojila za Mip. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, so banke zavajali s tem, ko so jim posredovali prirejene bilance, da so dobili nova posojila.
Ni šlo za zavajanje bank
Vendar je senat višjega sodišča danes sledil zatrjevanju zagovornikov vseh treh obtoženih, da ni šlo za zavajanje bank. Mipu so dale posojilo, da bi ga ohranile pri življenju, dokler družba ne bi našla strateškega partnerja, ki ga je takrat intenzivno iskala. Zato je vse tri oprostilo kaznivega dejanja preslepitve bank pri pridobivanju posojila.
Hkrati je znižal zaporno kazen Vojtehu Volku, ki je bil poleg za kaznivo dejanje preslepitve bank spoznan tudi za krivega kaznivega dejanja zlorabe položaja, s tem ko je prek svojega srbskega podjetja Kolbis svojemu italijanskemu podjetju Eurovit nezakonito pridobil 315.000 evrov premoženjske koristi.
Medtem ko je bil Vojteh Volk za to kaznivo dejanje februarja lani obsojen na tri leta in deset mesecev zapora, se je senat višjega sodišča danes strinjal, da je takšna kazen previsoka. Znižal mu jo je na eno leto in šest mesecev, v treh mesecih pa mora plačati še stransko kazen v višini 15.000 evrov.
Nihče od obdolženih ni prišel na sodišče
Obtoženi so že med tekom dveletnega sojenja vsa očitana kazniva dejanja zanikali, njihova obramba pa je že takoj po izreku sodbe februarja lani napovedala vložitev pritožb. Tem je senat višjega sodišča v Ljubljani prisluhnil danes. Nihče od obdolženih sicer na sodišče ni prišel, prav tako ne zagovornika Martina Kovača in Marka Volka. Na obravnavi je bil tako navzoč le zagovornik Vojteha Volka Zdenko Cujnik, ki je odsotnost svojega klienta opravičil z zdravstvenimi težavami.
Cujnik je ugotovil, da je sodišče prve stopnje nepravilno ovrednotilo predložene dokaze. Ni res, da banke Mipu pred skoraj desetimi leti zagotovo ne bi dale posojil, če bi bile seznanjene z dejanskimi razmerami v družbi, je povedal in poudaril, da je bilo posojilo porabljeno izključno namensko - za poplačilo starih posojil in dobaviteljev. "Kakšno koristoljubje je to? Korist od posojila so imele izključno banke in dobavitelji," je dejal.
"Zaradi visoke zadolženosti Mipa in celotne njegove skupine je bila ob zelo realni nevarnosti, da bi Mip brez posojila končal v stečaju, odobritev kratkoročnega posojila pod zelo strogimi pogoji po njegovih besedah vendarle boljša možnost. S tem bi banke prišle vsaj do delnega povračila, poleg tega se je pričakovalo vstop strateškega partnerja," je dodal.
Vendar pa po nastopu krize v letu 2008 ni bilo mogoče najti dovolj pogumnega strateškega partnerja in Mip je naenkrat ostal brez vseh tekočih prilivov, kar je po Cujnikovih besedah pravi razlog za stečaj. "Konzorcij bank ni bil prav nič zaveden, predložena so bila resnična in revidirana poslovna poročila, tudi o stanju terjatev do drugih družb," je zatrdil. Podobno sta v svojih pisnih stališčih zapisala zagovornika preostalih dveh obdolženih.
Tožilstvo: Delovali so usklajeno in uspešno preslepili banke
Temu je oporekala višja državna tožilka Darja Šlibar. "Ni pomembno, ali je bil Mip sposoben vrniti posojilo ali ne, bistvo je, da posojila ne bi smel dobiti, saj ni izpolnjeval pogojev," je dejala. Kot je dodala, so vsi trije delovali usklajeno in uspešno so preslepili banke, da so odobrile tako visoko posojilo, ki ga nikoli ne bi, če bi razpolagale z resničnimi podatki o poslovanju Mipa in njegovih terjatvah do družb.
Poleg vseh treh obdolženih sta se višje sodišče pritožila tudi okrožna državna tožilka in višji državni tožilec, in sicer sta za vse tri zahtevala tudi izrek stranske denarne kazni v višini 35.000 evrov vsakemu. Senat višjega sodišča tega danes ni potrdil.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.