Višje kazni, brez sekanja udov

Potem, ko je vodja nacionalistov Zmago Jelinčič v televizijskem intervjuju, ki ga je vodila Manca Zver, hčerka šolskega ministra, pred dnevi predlagal kastriranje pedofilov, je poslanka njegove stranke Barbara Žgajner Tavš na današnji novinarski konferenci predstavila predlog SNS sprememb Kazenskega zakonika RS. Po mnenju SNS bi morali dvigniti višino predpisanih zapornih kazni za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost in uvesti evidenco oziroma register pravnomočno obsojenih storilcev tovrstnih kaznivih dejanj.

Namen spremembe kazenskega zakonika je po besedah poslanke Žgajner Tavš zavarovati in hkrati "poudariti pomen človekovega dostojanstva in posledično tudi potrebe po nedotakljivosti v smislu čustvene in telesne celovitosti žrtev, predvsem otroka". Ob tem je še opozorila, da Slovenija še nima zakona o zaščiti otrok, tudi še ni pripravljen zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki bo po njenem nedvomno prispeval k večji zaščiti otrok pred nasiljem oziroma zlorabljanjem.

V ilustracijo je postregla s podatkom, da je v slovenskih zaporih zaradi spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let trenutno zaprtih 53 obsojencev, njihova povprečna zaporna kazen pa znaša le tri leta in pol. In Žgajner Tavševa se je ob tem spraševala, koliko je v naši državi vredno človeško oziroma otroško življenje in zakaj se prav pri tovrstnih kaznivih dejanjih sodniki domnevno odločajo za najnižje možne kazni? "V 73 odstotkih primerov, ko gre za spolni napad na otroka oziroma mladoletnika, se namreč sodišča odločijo za izrek najnižje predpisane kazni," je še dejala poslanka SNS.

Glede predloga o podaljšanju zastaralnega rok za prijavo kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost na 25 let od polnoletnosti žrtve je poslanka poudarila, da se tisti, ki so bili v otroštvu spolno zlorabljeni, "spolne zlorabe zavejo šele okoli svojega 30. ali 40. leta, in šele takrat so žrtve pripravljene spregovoriti o spolni zlorabi, kar je po obstoječi slovenski zakonodaji bistveno prepozno, da bi lahko vložili kazensko ovadbo". Po obstoječi slovenski zakonodaji je zastaralni rok pet let po dopolnjeni polnoletnosti žrtve.

Kot je še opozorila, v Sloveniji ni uradne inštitucije, ki bi vodila seznam žrtev. Ni uradnih podatkov, koliko je žrtev, kakšna je njihova starost. "So zgolj podatkih, ki jih vodijo neprofitne organizacije," je še dejala poslanka SNS.

Primerjava najvišjih zagroženih kazni po posameznih državah glede na primerljivi člen slovenskega kazenskega zakonika tudi pokaže, kako "sramotno nizke" so kazni v Sloveniji, tako spodnje kot zgornje meje. Na primer Francija, Velika Britanija in Nemčija pri določenih členih predvidevajo tudi dosmrtne kazni, je opozorila poslanka Barbara Žgajner Tavš.