Višino Bresterniškega jezera bodo zaradi sanacije zapornice prepolovili

V Dravskih elektrarnah Maribor (DEM) so zaradi sanacije zgornje zapornice enega od štirih prelivnih polj v HE Mariborski otok ponoči začeli nižati gladino vode v Bresterniškem jezeru. Do srede zjutraj jo bodo prepolovili, da bodo lahko vgradili pomožne zapornice. Direktor DEM Andrej Tumpej pravi, da gre predvsem za okoljsko zahteven projekt.

Pretočnega polja po okvari prejšnji teden niso več mogli zapreti, zato je mimo njega teklo dobrih 200 kubičnih metrov vode na sekundo. Sama elektrarna sicer lahko čez turbine v normalnih okoliščinah pretaka okoli 500 kubičnih metrov na sekundo, kar pomeni, da je dve petini pretoka šlo mimo agregatov.

Kot je povedal direktor družbe, so takoj začeli aktivnosti, zdaj pa bodo začasno pretočno polje zaprli s pomožnimi zapornicami, ki so namenjene prav za take primere in so jih konec tedna z izrednim prevozom že pripeljali iz hidroelektrarne (HE) v Vuzenici.

"V vmesnem času smo se z avstrijskim Verbundom dogovorili za usklajevanje pretoka Drave, ki je po nekaj povišanih dneh prejšnji teden začel znatno upadati, in v primeru prevelikega upada bi lahko prišlo celo do nenadzorovanega praznjenja jezera," je dejal prvi mož DEM.

Njihovi strokovnjaki so sicer preučevali več možnosti, kako se lotiti sanacije, zlasti zaprtja pretočnega polja, a bi bile vse druge rešitve preveč tvegane in bi lahko preveč ogrožale varnost zaposlenih ter zunanjih izvajalcev. Zato so se odločili za znižanje ravni Bresterniškega jezera za skoraj sedem metrov, kar je približno za polovico običajne globine, s tem pa bodo lahko pod normalnimi pogoji vgradili pomožne zapornice.

Do tega trenutka so s postopnim zniževanjem prišli na okoli tri metre nižjo gladino, načrtovali so tako, da bodo najnižjo višino dosegli v sredo zgodaj zjutraj, nato pa čez dan poskrbeli za sanacijo. Ko bo vstavljena polovica zapornic, predvidoma po štirih urah dela, bodo začeli dvigovanje ravni vode, to pa bo nato potekalo v podobnem ritmu kot praznenje. Slednje poteka z 20 centimetri padca ravni vode na uro, s čimer po Tumpejevih besedah poskrbijo, da se lahko nižanju gladine prilagodi narava in pride do čim manjše škode v strugi.

Da gre za zahtevno delo, Tumpej ponazarja s tem, da so pripeljali šest pomožnih zapornic, najtežja od njih tehta kar 60 ton, pri delu pa bodo potrebovali pomoč potapljačev. "Podobno proceduro opravljamo sicer večkrat ob kakršnihkoli rednih posegih na pretočnih poljih, a tedaj je običajno pretočno polje zaprto, zdaj pa ne bo tako in bo skozi še vedno tekla voda," je pojasnil direktor DEM.

Kot je dejal, je pretočnost Mariborskega otoka sicer 5600 kubičnih metrov na sekundo, ob poplavah leta 2012 je bil pretok na tem delu 3500 kubičnih metrov. Elektrarne so sicer po njegovem grajene tako, da lahko pogrešajo eno pretočno polje in z ostalimi zagotovijo normalno in varno obratovanje.

HE Mariborski otok je začel obratovati leta 1948 in prav toliko so stara pretočna polja. Zdaj bo po njegovih besedah treba poskrbeti za izdelavo novega. Najprej bodo svoje delo morali opraviti projektanti, saj načrti izpred 70 let niso več ustrezni, potem bo treba izdelati novo zapornico, kar lahko traja več kot leto dni. Po sedanjih grobih ocenah bo celotna sanacija stala več kot 1,5 milijona evrov.

V DEM so danes tudi zagotovili, da dodaten odtok vode ne ogroža območja nižje od elektrarne, saj ga bodo v celoti regulirali v HE Zlatoličje. Tudi glede rib Tumpej pravi, da je zdaj najboljši čas za sanacijo, saj se ribe po navadi v tem obdobju umaknejo bolj v globino, počasen postopek nižanja gladine pa je v glavnem namenjen prav ribjemu življu, da se lahko pravočasno prilagodi in umakne.

"Ne delamo si utvar, da ne bi vsaj v nekaterih kotanjah ostale ujete ribe, zato smo v stiku z direkcijo za vode, zavodom za varstvo narave in ruško ribiško družino, ki bodo skušali poskrbeti za morebitne ekstremne primere, vendar menim, da v tako kratkem času ne bo nastala večja škoda," je dejal Tumpej.