Z idejo o beli stavki sodniki izpričujejo svojevrsten cinizem. Če stavkaš tako, da delaš po normi, potem je očitno, da je ta norma prenizka, je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant.
Sicer pa po Virantovih besedah predvidena izvedba stavke kaže na to, da "bo treba temeljito spremeniti koncept odgovornosti in učinkovitosti sodne veje oblasti - seveda brez poseganja v sodnikovo neodvisnost v smislu odločanja o konkretnem primeru". In dodaja, da vlada odgovornosti za škodo, ki je nastala ob prejšnji in ki bo nastala ob beli stavki ne more prevzeti.
Minister Virant je za to popoldne sklical sestanek s stavkovnim odborom sodnikov, vendar je bilo srečanje že vnaprej obsojeno na propad. Ker do 10. ure ni poslal nove ponudbe glede stavkovnih zahtev, se namreč sodniki pogajanj niso nameravali udeležiti.
Kot je za 24ur.com pojasnila predsednica stavkovnega odbora sodnikov Janja Roblek, so z ministrstva sicer prejeli pismo, ki pa se ne nanaša na stavkovne zahteve, ampak je le ponavljanje ponudbe iz 28. maja letos. "Gre za popolno aroganco oblasti, ki si ne želi, da bi sodna veja oblasti zaživela, tako kot mora, torej neodvisno in nepristransko," je dejala Roblekova. Virant pa je povedal, da je vlada že maja dala svojo ponudbo in da ne namerava popuščati, iz sodniških vrst pa novih pobud ni bilo.
Po drugi strani je minister Virant že dejal, da na ultimate ne pristaja in da nove ponudbe ne bo. Kot je dejal, še vedno stoji ponudba, ki so jo sodniki dobili, omogoča pa jim, da se ob izvolitvi v funkcijo uvrstijo v višji plačni razred.
Tožilci krivijo Viranta
V spor med Virantom in sodniki so se vmešali tudi tožilci, ki opozarjajo, da bo ogroženo izvrševanje zakonskih pristojnosti državnih tožilcev pri pregonu storilcev kaznivih dejanj, v kolikor se bo grožnja sodnikov o zmanjševanju obsega dela uresničila. Za razmere je po njihovem mnenju odgovoren prav minister za javno upravo.
"Opozorila in predlogi pravosodnih funkcionarjev za ustrezno vrednotenje in uvrščanje v plačne razrede niso bili upoštevani. Vlada se ni konstruktivno odzvala ne na nasprotovanje v sodniških vrstah ne na utemeljene pobude za razrešitev sistemskega spora, ki jih podpira tudi velika večina državnih tožilcev," ugotavljajo v tožilskem društvu.
Društvo še opozarja, da se v pravosodju že sedaj bistveno presegajo predpisana merila obsega dela, kar pa je izključno posledica velike predanosti in odgovornosti teh istih funkcionarjev, saj tovrstno delo preko pričakovanega obsega do sedaj sploh ni bilo nagrajevano v nobeni obliki.
1. julija stavka
Kot je znano, so člani Slovenskega sodniškega društva na izrednem občnem zboru sklenili, da 1. julija začnejo stavko. Sodniki bodo do nadaljnjega opravljali le pričakovani obseg dela, stavkovni odbor pa jih bo pozval k odpovedi pogodb o dodatnem delu. Sodniki bodo stavkali, dokler vlada ne ugodi njihovim zahtevam po ureditvi sodniških plač. Če stavkovnih zahtev vlada ne bo izpolnila, nameravajo s 1. oktobrom stavko zaostriti, in sicer vsak mesec za pet odstotkov pričakovanega obsega sodnikovega dela, dokler ne bodo dosegli zgolj 50-odstotnega pričakovanega obsega dela.
S stavko sodniki sicer zahtevajo, da se sodniške plače uredijo v zakonu o sodniški službi, da je zagotovljena njihova realna vrednost in ustrezno razmerje s povprečno plačo. Prav tako zahtevajo, da se uredijo tako, da so primerljive s plačami poslancev in ministrov ter da se dodatek na delovno dobo, dosežen do 31. decembra lani, obračunava po predpisih, ki so se uporabljali do tega datuma.
Z javnim sektorjem o sodnikih
Minister Virant bo naslednji teden nastali položaj predstavil sindikatom javnega sektorja, saj želi slišati njihovo oceno dogajanja in preveriti, ali obstaja manevrski prostor za popravek osnove fiksne plače sodnikov na način, ki ne bi sprožil zahtev s strani drugih sindikatov. Sicer pa vztraja, da je razpon plač sodnikov popolnoma enak kot razpon plač zdravnikov ter da je plačna reforma razmerje med njihovimi osnovnimi plačami na eni in osnovnimi plačami poslancev in ministrov na drugi strani izboljšala v korist sodnikov.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.