Virant pozval k zbližanju

Minister za javno upravo Gregor Virant je danes pozval Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije oziroma njenega predsednika Branimira Štruklja, naj storita "približevalni korak" v pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe za javni sektor, še zlasti, ker so delovna mesta v šolah in vrtcih s konfederacijo usklajena. Štruklja prosi tudi, naj se zave, da konfederacija z razlikovanjem med policisti in podobnimi poklici ustvarja razdor med primerljivimi poklicnimi skupinami v državni upravi.

Primerjava ravnanj obeh sindikalnih skupin po Virantovih besedah kaže, da obstajajo razlike: večinska skupina 18 sindikatov se s svojimi predlogi približuje vladi, medtem ko je konfederacija petih sindikatov to "že pred časom prenehala". Ker se je na tak način težko pogajati in priti do končne rešitve, od Štruklja oziroma konfederacije pričakuje, da bosta nadoknadila zamujeno.

"Samo na tak način bodo dokazali, da si resnično želijo hitrejšega prehoda v nov plačni sistem, kar so s svojim predlogom že dokazali sindikati, ki sestavljajo večino v pogajalski skupini," je minister dejal na popoldanski novinarski konferenci.

Dogovoru o nadaljevanju pogajanj so mediji po Virantovem mnenju pripisali preveč pozornosti, kajti pogajanja se bodo vsekakor nadaljevala. Vendar bi bilo smiselno podpisati praktičen dogovor, s katerim bi se zavezali, da nobena stran ne bo oddaljevala svojih predlogov.

Virant želi, da bi se tudi konfederacija in njen predlog vključila v ta dogovor, ki bi bil nevtralen in bi zajel dejstva, namreč da obstaja vladni predlog, predlog sindikalne skupine z večino glasov in predlog konfederacije. Pričakuje, da bo sprejet, če pa ne bo sprejemljiv za eno ali drugo sindikalno skupino, ima tudi "plan b ali plan c", o katerih pa danes ni želel govoriti.

Dogovor, ki bi ga podpisali vsi

Na novinarsko vprašanje, ali bo vlada podpisala dogovor, ki je bil z večino sindikatov usklajen že 6. decembra, je dogovoril, da skuša doseči dogovor, ki bi ga podpisali vsi sindikati javnega sektorja, torej tudi kakšen oziroma čim več sindikatov iz konfederacije. Kot je dodal, ima še kar nekaj časa, da se odloči, ali bo podpisal dogovor samo s tistimi, ki bodo pripravljeni podpisati tekst vodje pogajalske skupine sindikatov Draga Ščernjaviča.

Ščernjavič je sicer medijem pred ministrovo novinarsko konferenco povedal, da je dogovor s 6. decembra do danes podpisalo 14 sindikatov, ne pa tudi sindikati iz konfederacije ter sindikata tehničnih in kulturnih delavcev z RTV Slovenija. Nekateri pa ga še bodo in večina je s tem zagotovljena, je poudaril. V primeru, da minister dogovora ne bo podpisal, pa se bodo znotraj pogajalske skupine dogovarjali o nadaljnjih korakih, je še povedal pred tem, preden je podpise vročil ministru.

Glede zapletov s policijskim sindikatom je Virant povedal še, da bo omenjeni sindikat skušal z ostalimi sindikati državne uprave najti usklajeno rešitev glede uvrščanja delovnih mest, kot so policist, paznik, carinik ali gasilec, v plačne razrede. Če jim ne to bo uspelo, bo "vlada prevzela odgovornost in se v svoji ponudbi odločila, ali bodo te skupine diferencirane ali poravnane".

Je pa vlada policistom obljubila, da bo v panožni kolektivni pogodbi zagotovila diferenciacijo in možnost boljšega vrednotenja tistih policistov, ki so posebej izpostavljeni ali posebej obremenjeni, je še povedal minister.

Romšek pozdravil skupno izjavo

Generalni direktor policije Jože Romšek je ob ponovni otvoritvi Muzeja slovenske policije pozdravil podpis sredine skupne izjave ministra za javno upravo Viranta in Policijskega sindikata Slovenije glede pogajanj o plačah v javnem sektorju.
Z omenjeno izjavo se je policijski sindikat zavezal, da se bo po novem letu poskušal pogovoriti z ostalimi sindikati v javni upravi glede plačnih razredov in sklenil, da do konca januarja prihodnje leto stavke policistov ne bo.

Romšek razume prizadevanja policijskega sindikata, saj si tudi sam želi dobro izobražene, opremljene in plačane policiste. Vendar pa hkrati opozarja, da je potrebno takšen cilj doseči po drugačni poti. Takšna pot pa po Romškovem prepričanju temelji na pogovorih in pogajanjih, ne pa v smeri sklicevanja mitingov, ki jih želijo nekateri izmed upokojenih delavcev ministrstva za notranje zadeve in policije izkoristiti za vsesplošno kritiziranje policije. S takšnim delovanjem ne morejo doprinesti k boljšemu statusu policije, je še opozoril Romšek.

Generalni direktor policije še meni, da razmere v policiji nikakor niso kritične, seveda pa v tako velikem sistemu, kot je policija, prihaja do določenih težav, ki pa jih na ministrstvu in policiji intenzivno rešujejo.

V letu in pol je v policiji prišlo do nekaterih pozitivnih sprememb, še veliko pa bo potrebno narediti na področju preprečevanja organiziranega in gospodarskega kriminala. Izboljšale so se tudi razmere v Centru za forenzične preiskave, kjer je zaradi neustreznih pogojev prihajalo do večletnih zaostankov, je pred v nagovoru ob ponovni otvoritvi Muzeja slovenske policije poudaril generalni direktor.

Preiskava je končana

Interna preiskava v zvezi s dogodki v Ambrusu, ko je policija uporabila prisilna sredstva, je po Romškovih besedah zaključena. Po njegovih besedah je vzrok dogajanj premik policijskega vozila, ki je sprožil reakcijo krajanov Ambrusa. Vprašanja, ali je bila uporaba prisilnih sredstev upravičena, Romšek še ni mogel komentirati, saj primer še vedno obravnava posebna komisija. Prav tako še ni končana preiskava v zvezi z dogodki v Grčaricah, ko so krajani zaustavili kolono policijskih vozil na poti na usposabljanje. Je pa Romšek zagotovil, da bo v primeru morebitnega napačnega ravnanja policistov ukrepal brezkompromisno.

Prav tako se Romšek ni strinjal z navedbami, da je bilo delovanje policije v preteklih mesecih v veliki večini namenjeno reševanju varnostne problematike romske družine Strojan. Takšno delovanje bi bilo po besedah generalnega direktorja policije neodgovorno. Romšek je še pojasnil, da v Ambrusu ni več posebnih policijskih enot, kljub temu pa tam ostajajo policijske enote, ki spremljajo dogajanje na terenu.