Virant: Ne zanikam problemov

Nov plačni sistem v javnem sektorju povzroča veliko hude krvi. Več kot 1.200 vojakov je vložilo ugovor na izračun plač. Nezadovoljni so učitelji v šolah, vzgojitelji v vrtcih ter njihovi kolegi računovodje, tajnice, kuharji, čistilke in hišniki. Nezadovoljne so tudi medicinske sestre, predvsem tiste s srednješolsko izobrazbo, katerih plača je približno 800 evrov. Vse več je torej tistih, ki vlado pozivajo, da odpravi krivice novega plačnega sistema. Sicer se obeta val stavk. Plačno reformo je ostro kritiziral tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec.

Kranjec meni, da gre za eno od največjih napak te vlade. Po njegovem mnenju tako različnih poklicev, kot so uradniki, učitelji, policisti in vojaki, ni mogoče pospraviti v isto vrečo. Nova vlada bi morala poskrbeti, da plačni sistem ne bo zvišal inflacije. "Dejstvo je, da je bila plačna reforma oziroma odprava plačnih nesorazmerij ena, če ne celo največja napaka pretekle vlade. Ničesar ni odpravila, le povečala je proračunski izdatek za nekaj sto milijonov," je bil oster Kranjc.

Virant: Ne gre za moj osebni projekt

Kljub kritikam pa je minister za javno upravo Gregor Virant verjetnemu mandatarju Borutu Pahorju svetoval, naj nova vlada ne demontira enotnega plačnega sistema v javnem sektorju, temveč naj s socialnim dialogom rešuje probleme, ki so ostali. Virant Pahorju in guvernerju BS Marku Kranjcu tudi predlaga sestanek, na katerem bi jima pojasnil potek plačne reforme.

Virant je v izjavi za medije pojasnil, da plačna reforma v javnem sektorju ni njegov osebni projekt, ampak so se ga lotile že prejšnje vlade. Kot je dejal, se je reforma začela leta 2002, med vlado Janeza Drnovška, ko so bili postavljeni vsi temeljni parametri, ki se jih je po Virantovih besedah držala tudi vlada Janeza Janše. "Ta vlada je projekt le izpeljala," je poudaril minister.

Glede očitkov guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca o visokih stroških novega sistema je Virant dejal, da je cena novega plačnega sistema vzdržna. Plače v javnem sektorju se bodo po njegovih besedah povečale do marca 2010 v povprečju med 13,5 in 14,5 odstotka. "Vpliv te rasti na inflacijo je minimalen, zgolj nekaj desetink odstotne točke," je prepričan minister.

Ob tem je pojasnil, da je nov plačni sistem začel veljati ravno septembra zato, ker so se sindikati dogovorili, da bodo prva izplačila po novem sistemu najpozneje v treh mesecih po podpisu kolektivnih pogodb, ki so bile junija. Po Virantovem mnenju to z vidika uveljavitve novega plačnega sistema ni napaka, "z vidika politične taktike pa je to verjetno napaka".

"Ne zanikam problemov," je poudaril Virant in pojasnil, da so bili nekateri problemi prezrti tako z vladne kot sindikalne strani. Pri tem je navedel problem srednjih medicinskih sester. Meni tudi, da vodstva javnih zavodov svojim zaposlenim niso pojasnila prehoda v nov plačni sistem.

Nov plačni sistem bolj pregleden

Po njegovih zatrdilih je nov plačni sistem bolj pregleden od prejšnjega, "ki je bil kaotičen in nepregleden". Dodal je, da je prejšnji sistem temeljil na izplačevanju dodatkov, pri čemer so se nekateri dodatki izplačevali brez pravne podlage. Virant meni, da nov plačni sistem ni tog, ampak da daje veliko fleksibilnost. "Visok odstotek plače je odvisen od delovne uspešnosti," je poudaril.

Glede sekretarja republiškega odbora Sindikata državnih in družbenih organov Slovenije Draga Ščernjaviča, ki je danes dejal, da so zaposleni od nove plačne politike pričakovali več, je minister povedal, da so plače določene v kolektivnih pogodbah. Te so podpisali vsi reprezentativni sindikati, tudi sindikat, ki ga vodi Ščernjavič, je dodal Virant.