Predsednik DZ Gregor Virant je kot razloge za ukinitev navedel njegovo nepotrebnost ter potrebo po poenostavitvi, preglednosti in racionalizaciji.
Za ukinitev državnega sveta imajo za zdaj zagotovljenih 43 glasov poslancev, medtem ko jih za spremembo ustave potrebujejo 60. Tako Virant pričakuje dobro, pametno presojo tudi v drugih poslanskih skupinah. "Predvsem računamo na poslansko skupino Pozitivne Slovenije, kjer čutimo med kolegi poslanci kar naklonjenost tej rešitvi, da se ukine državni svet," je dejal.
Virant je na današnji novinarski konferenci navedel tudi argumente v prid ukinitvi državnega sveta. Po njegovem mnenju je državni svet nepotrebna institucija. Dvodomni parlamenti temeljijo, kot navaja Virant, bodisi na federativni ureditvi države ali pa se pojavljajo v državah z monarhično tradicijo. Nič od tega pa za Slovenijo ne drži, zato ga po njegovem mnenju ne potrebujemo.
Z ukinitvijo državnega sveta bi se tudi skrajšal in poenostavil zakonodajni postopek, trdi Virant. Poleg tega bi se z ukinitvijo po njegovem mnenju zagotovilo bolj pregledno demokratično proceduro. Državni svet po Virantovi oceni vnaša določeno nepreglednost v zakonodajni postopek, saj skozi državni svet govorijo posamezne interesne skupine in tudi politične stranke.
Po Virantovem mnenju je ukinitev državnega sveta upravičena in racionalna tudi z vidika javnofinančnih izdatkov. Letni prihranek v višini približno dveh milijonov evrov, kolikor znaša proračun državnega sveta, ni velik prihranek, priznava Virant, a dodaja, da "gre za demonstracijski učinek in zgled, da se z nižanjem javne porabe začne pri samem vrhu".
Z ukinitvijo inštitucije bi se ukinile vse njene pristojnosti, zaposleni (okoli 30 ji je) bi bili presežek, pojasnjuje Virant in dodaja, da bi potem imeli v skladu z zakonodajo še dve leti prednostno pravico pri zaposlovanju na prosta izpraznjena mesta v državnih organih.
Tanko: Državni svet ne zagotavlja nepolitičnost
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je poudaril, da je SDS prva stranka, ki se je formalno zavzela za ukinitev državnega sveta, in sicer že leta 2009 na strankinem kongresu. Po njegovem mnenju državni svet ne zagotavlja nepolitičnosti, edina njegova dodana vrednost pa je po njegovem mnenju možnost vlaganja veta na zakone.
A se zaradi ukinitve državnega sveta po njegovem mnenju stopnja demokratičnosti ne bi nič zmanjšala, saj so ob morebitnem sprejetju spornega zakona še vedno na voljo instituti presojanja ustavnega sodišča, prav tako bo še vedno možno predlaganje referendumov.
Rihard Braniselj pa je v imenu poslancev Liste Virant dejal, da se strinjajo z ustavnimi pravniki, ki menijo, da državni svet ne predstavlja drugega doma parlamenta. Ker ima državni svet zelo omejene in skromne pristojnosti, pa po njegovem mnenju demokratičnost v sprejemanju zakonov v ničemer ne bo okrnjena.
Tudi v DeSUS menijo, da se je v 20. letih pokazalo, da državni svet ni odigral svoje prave vloge, je dejal vodja poslancev DeSUS Ivan Hršak. Dodal je, da se je v tem obdobju svet dosti spremenil, zato bi se po njegovem mnenju moral prilagoditi tudi državni svet, kar pa da se ni zgodilo.
Matej Tonin pa je kot vodja poslancev NSi opozoril, da je sama ustanovitev državnega sveta rezultat političnih kupčkanj v začetku 90. let prejšnjega stoletja, kar pa se očitno vleče še danes, saj se do sedaj ni zbralo dvotretjinske večine v DZ, ki bi ali ukinila državni svet ali pa ga preoblikovala. Po njegovem mnenju bi bil državni svet dober inštitut za promocijo demokracije, a se s tem ponavadi ukvarjajo različne inštitucije, ne pa drugi dom parlamenta.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.