Štrukelj: Na znižanje plač ne pristajamo

Notranji minister Gregor Virant je danes napovedal, da bodo tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za nazaj izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so uspeli pravico dobiti po sodni poti. "To je edino logično, razlike ne moremo delati. To bi bila izrazita neenakost pred zakonom," je dejal.

Virant je dejal, da je odločitev vrhovnega sodišča "finančno šok za državne finance, katastrofa". "Če bi odreagiral čustveno, bi rekel, da vprašajmo sodnike ali ministrico, kje naj država vzame ta denar," je dejal, a dodal, da žal s čustvenimi reakcijami in kazanjem s prstom ne bodo nič rešili.

Virant: Treba bo znižati plače javnih uslužbencev

Sam sicer pričakuje, da bo končni strošek nekoliko nižji od ocenjenih 170 milijonov evrov, a dejstvo je, da država tega denarja nima. Zato se bodo s sindikati skušali dogovoriti o odlogu izplačil, po Virantovih besedah pa bo treba tudi linearno znižati plače javnih uslužbencev.

"Če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju," je ocenil. Kot pravi, razmišljajo o tem, da bi pripravili zakon o načinu izvršitve te obveznosti, s katerim bi določili obročno izplačevanje, seveda pa se bo treba o tem dogovoriti s sindikati.

Štrukelj: Na znižanje plač ne pristajamo

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je že napovedal, da na znižanje plač javnih uslužbencev ne bodo pristali. Enostransko znižanje pa bi bilo kršitev dogovora, ki so ga podpisali z vlado. Virant je tudi dejal, da s sindikati še ni govoril, meni pa, da nekaterim ta sodba ne ustreza, zlasti tistim ne, ki pri tej odpravi plačnih nesorazmerij niso pridobili, torej zlasti ne šolstvu.

Štrukelj, sicer tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, odgovarja, da ne drži, da zaposleni v šolstvu ne bi dobili nekaj več denarja s tretjo četrtino. Zlasti v visokem šolstvu bi dobili zelo podobne zneske kot na primer v zdravstvu in več kot v državni upravi, res pa je, da bi manj dobili učitelji v osnovnih in srednjih šolah in tudi zaposleni v vrtcih.

Posedi: Odgovorni naj odgovarjajo za svoje neumnosti

Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi je bil ob robu današnje seje Ekonomsko-socialnega sveta jasen: "Če me spomin ne vara, smo mi celo jesen 2010 govorili, da vlada popolnoma napačno ocenjuje politične, ekonomske in pravne posledice svojih dejanj in zdaj se je to tudi izkazalo." Po njegovih besedah je bil ključni motiv vsega dogajanja ignoranca, ki da so ji priča tudi pri ostalih vladah, ki jih srečujejo od takrat.

Posedi opozarja, da je zadeva iztožljiva. Obresti, ki se s tem nabirajo, pa so po njegovih besedah ekstremne, gre za več kot 10 milijonov evrov letno. Ob tem Posedi upa, da se bo zgodba čim prej zaprla, saj se zna kakšna pojaviti še okrog izplačila četrte četrtine plačnih nesorazmerij.

Na vprašanje, ali so na sindikalni strani pripravljeni pristati na odlog ali vsaj obročno izplačevanje, pa je Posedi odgovoril, da so "nekoč davno nazaj" vladi ponujali mediacijo, na katero ni pristala. Takrat bi verjetno bile kakšne možnosti za pogajanja, je pojasnil, zdaj pa je to zadeva posameznika in v Pergamu imajo vse pripravljeno za vložitev tožbenih zahtevkov, če se vlada ne bo odzvala "v doglednem roku".

Sekretar sindikata državnih organov Drago Ščernjavič je poudaril, da je sodba vrhovnega sodišča zahtevna in je še niso natančno preučili, je pa jasno, da je zadeva glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za državne uradnike zdaj zaključena. O tem, kdaj in kako bi potekala izvedba izplačil, pa se bodo pogovarjali predvidoma prihodnji teden, je še napovedal.

Morebiten odlog izplačila ali možnost obročnega odplačevanja pa sindikat po Ščernjavičevih besedah pogojuje s tem, "če, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz.

Za predsednika sindikata Frančiška Verka pa je to, da Virant "že vnaprej grozi" z znižanjem plač, licemerje. Spomnil je, da je bila sodba višjega delovnega in socialnega sodišča pravnomočna že spomladi, a v sindikatu niso šli v izvršbe, čeprav bi lahko dosegli izplačilo vsaj za svoje člane. "Mi smo šli na roko državi, ne država nam," je dejal.

Pavlinič Krebsova: Storili smo največ, kar je bilo v dani situaciji mogoče

Nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je za 24ur.com sporočila, da sodbe ne more komentirati, ker je ni videla. Se je pa odzvala na poziv ministra Viranta, da od odgovornih, ki so leta 2010 podpisali sporni aneks, pričakuje predloge.

''Ministru Virantu najprej odgovarjam tako, kot je on predlagal vladi leta 2010. Da je to mogoče storiti le s socialnim dialogom in v dogovoru s sindikati. (Sporni aneks je bil s sindikati sklenjen namreč izključno zato, ker je minister Virant v letu 2008 dogovoril plačno reformo in s tem dinamiko višanja plač javnim uslužbencem s kolektivno pogodbo in ne z zakonom in tako vladi onemogočil učinkovito ukrepanje v času krize.) Moj resen predlog ministru Virantu pa je, da naj uredi plače javnih uslužbencev z zakonom, katerega predlog je že bil pripravljen na MJU,'' je sporočila.

Krebsova namreč meni, da je potrebno okoliščine, v katerih je tedanja vlada sklenila sporni aneks, objektivno oceniti in spremeniti plačni sistem javnih uslužbencev, tako da do takšnih situacij ne bo več prihajalo.

Avgusta 2010 je po njenem mnenju imela vlada na razpolago tri rešitve, ki jih je vladi in koalicijskim poslancem tudi predstavila. ''Osebno sem se zavzemala, da plačni sistem uredimo nemudoma z zakonom, saj je bila situacija zaradi tega, ker se del sindikatov ni hotel pogajati, nevzdržna,'' je povedala nekdanja ministrica in dodala, da je po njenem mnenju vlada takrat v okviru danih možnosti in ne da bi grobo kršila socialni dialog, storila največ, kar je bilo mogoče.