Najdaljši viadukt na drugem tiru stoji

Viadukt Vinjan poteka prek Vinjanske doline. Tam proga drugega tira preči dolino Vinjanskega potoka in se drugič približa meji z Italijo. Z dolžino 620 metrov omenjeni viadukt predstavlja skoraj polovico skupne dolžine vseh treh viaduktov na trasi. Druga dva sta Glinščica (215 metrov) in Gabrovica (416 metrov).

Razponi med stebri pri viaduktu Vinjan znašajo med 60 in 100 metri, v višino pa stebri merijo tudi do 57 metrov. Gradnja je potekala s tehnologijo prostokonzolne gradnje. Takšen način gradnje se uporablja predvsem pri visokih mostovih z daljšimi razponi. 2TDK navaja, da pri prostokonzolni gradnji prekladna konstrukcija raste levo in desno od stebra viadukta. Načeloma izvedba poteka skoraj simetrično na obe strani. Pri viaduktu Vinjan so najprej izdelali bazni segment dolžine 7,5 metra, nato je sledilo devet segmentov obojestransko po pet metrov. 

"Vzporedna proga je pomembna. Vzporedna proga je v resnici zaključek drugega tira in prav je, da se na teh projektih dela že danes, da so gradbišča in teren predpripravljeni. Verjamem, da bo do konca tega desetletja uspešno zaključen," je glede gradnje vzporednega tira dodal premier Robert Golob.

Tako gospodarska ministrica Alenka Bratušek kot Golob sta izpostavila pomen projekta za razvoj logistike v državi. "Logistika je ena od panog z najvišjo dodano vrednostjo in ena od panog, ki dejansko sloni na naravnih danostih dežele, v kateri živimo," je dejal Golob. Drugi tir je po njegovih besedah "naše okno v svet", bo pa vlada po njegovih besedah v prihodnje pozornost posvečala razvoju železniškega omrežja po celotni državi.

Drugi tir bo po Golobovih besedah skrbel za to, da bo pretočnost iz Luke Koper proti središču Slovenije več kot podvojena, "podobno bomo morali delati tudi na razvoju preostanka železniškega omrežja, vključno z vozliščem v Ljubljani, brez tega bo namreč tudi ta tir ostal delček projekta, ki se začne na morskih mejah in konča na naših severnih mejah".

Med gradnjo na območju se je sicer pojavilo nekaj težav, ko so ugotovili, da trasa poteka prek potencialno nestabilnega območja. Takrat so izvedli dodatne raziskave in potrdili, da se na območju nahaja fosilni plaz. V 2TDK so takrat pojasnili, da so bile potrebne spremembe iz prvotno predvidene zasnove in izvedbe s tehnologijo postopnega narivanja, ki so jo denimo uporabili na viaduktu Gabrovica. Kot že rečeno, so pri Vinjanu dela izvedli s prostokonzolno gradnjo. "Zaradi varnosti je treba zagotoviti dolgoročno stabilnost viadukta, ki pa ima tudi številne druge prednosti. Po novem zasnovana konstrukcija viadukta bo upoštevajoč ugotovljeno stanje podlage zagotavljala bistveno večjo varnost v primeru potresa in vpliva vetra, hkrati pa se bo povečala tudi trajnost objekta. Spremembe pa bodo imele tudi finančne posledice," so takrat pojasnili.

Dela na drugem tiru so razdeljena na tri velike sklope. Prvi sklop vključuje glavna gradbena dela na odseku Divača–Črni Kal (predora T1 in T2), drugi sklop obsega gradnjo predorov na območju Črni Kal–Koper (T3-T8) ter gradnjo viaduktov Gabrovica in Vinjan, tretji sklop pa zaključna dela, brez katerih proga ne more obratovati. Z njimi se namreč zagotavljajo vzdrževanje železniške proge in vgrajenih naprav, varno obratovanje proge ter pogoji za reševanje iz predorov v primeru nesreč, vključno z nadzorom nad obratovanjem vgrajenih sistemov, je poročala STA.