'Vikendaši' proti taksi

Potem ko so turistični kraji v minulih letih na podlagi zakona o spodbujanju turizma za lastnike vikend stanovanj in hišic uvedli pavšalno letno turistično takso, se je skupina lastnikov sekundarnih nepremičnin v Bohinju občinskemu odloku, ki jim predpisuje plačilo takse, uprla. Na ustavno sodišče je skupina 53 lastnikov naslovila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti omenjenega zakona ter odloka. Tako so bili posredno napadeni takšni odloki vseh turističnih občin.

Župan upa, da bo davek ostal

Bohinjski župan Franc Kramar bo na podlagi pooblastila, ki mu ga je minuli teden na seji zaupal občinski svet, pripravil stališče občine do omenjene pobude za oceno ustavnosti. Ob tem upa, da bo država zbrala toliko pravne moči, da bo obranila zakon. Podoben zakon imajo namreč tudi na Hrvaškem in v Avstriji.

Plačevanje takse v Bohinju je zelo neurejeno. Približno polovica lastnikov je brez večjega nasprotovanja plačala pavšalno letno turistično takso, ki v povprečju, odvisno o velikosti nepremičnine, znaša okrog 150 evrov.
Določeni posamezniki, ki so z ustavnimi pritožbami uspešno napadali že druge odloke, ki so prinesli finančne obremenitve za lastnike vikend hišic, pa so se tudi tokrat obrnili na ustavno sodišče.

Občina Bohinj je tako minulo leto od pavšalne turistične takse od predvidenih 70.000 evrov iztržila 40.000 evrov. Ta sredstva je namenila za urejanje infrastrukture, ki pripomore tudi k boljšemu bivanju lastnikov vikend hišic. Namenjena je na primer ureditvi tekaških ali kolesarskih prog in ostale športno-turistične infrastrukture.

Zakaj gradijo v Triglavskem narodnem parku?

Lastnike počitniških nepremičnin v pobudi za oceno ustavnosti zastopa odvetniška pisarna Čeferin, kar po mnenju Kramarja kaže na to, da je zadeva kompleksna. "Lahko se sklicujejo na evropske konvencije in kršitve načela enakopravnosti, ampak na kaj pa se lahko sklicujemo Bohinjci, ki smo zaradi zakona o Triglavskem narodnem parku od leta 1981 drugorazredni državljani Slovenije," je poudaril bohinjski župan.

V Bohinju so si vikend uredili tisti, ki si želijo neokrnjeno naravo in so si zato prizadevali tudi za ustanovitev nacionalnega parka, ocenjuje Kramar, ki dodaja, da so tako glasni glede varovanja narave, da domačini ne smejo delati ničesar, ker živijo v zaščitenem območju. "Kako pa so lahko od leta 1981, ko je zakon območje zaščitil, prav ti ljubitelji narave v njem zgradili 400 vikendov?" je retorično vprašanje zastavil Kramar.

V Kranjski Gori ni težav

Popolnoma drugačne izkušnje z lastniki počitniških nepremičnin ima občina Kranjska Gora, ki je prav tako lani začela zaračunavati pavšalno turistično takso za lastnike sekundarnih bivališč. "Moram pohvaliti, da je večina lastnikov rednih plačnikov, le manjši del lastnikov je dal pritožbo na občino," je pojasnil kranjskogorski župan Jure Žerjav. Ob tem je dodal, da če pade bohinjski občinski odlok o taksi, je ogrožen tudi odlok v Kranjski Gori in ostalih turističnih krajih.

Žerjav ne razume zakaj bi bilo lastnikom vikend stanovanj in hišic v Kranjski Gori, kjer so morali za vsak kvadratni meter plačati najmanj 4000 evrov, težko plačati takso, ki na primer za 40 kvadratnih metrov veliko stanovanje letno znaša sto evrov. "Zavedati se moramo, da vsak prebivalec kraja v proračun prispeva določena sredstva. Zato je prav, da tudi vsak turist plačuje takso, saj s tem prispeva za urejanje kraja," je poudaril Žerjav.

Lani so v kranjskogorski občini s pavšalno turistično takso od lastnikov sekundarnih bivališč, ki doslej v občinski poračun niso ničesar prispevali za urejanje kraja, zbrali 117.000 evrov od predvidenih 125.000 evrov. Ta sredstva med drugim investirajo v sistem zasneževanja na poligonu Podkoren in v izgradnjo večnamenskega igrišča v Mojstrani.