Minulo leto in v teh zadnjih dneh je bilo kar nekaj močnih potresov, tisti v Iranu celo katastrofalen. Je bilo to leto v tem pogledu posebno, ali v mejah normale?
Seizmologi bi rekli, da je bilo klasično potresno leto. Ocenjujemo, da je vsako leto na našem planetu 3,3 milijone potresov, kar pomeni, da se vsako minuto zatrese šestkrat. Je pa res, da je zelo velika razlika, kje potresi nastajajo. Prav v tem času, ko so nastali ti štirje močnejši potresi na naseljenih območjih, je bilo v Pacifiku še nekaj močnejših potresov, ki pa niso povzročili gmotne škode in ni bilo smrtnih žrtev, zato tudi medijsko niso bilo odmevni.
Kaj pa pri nas?
Pri nas je tudi vsako leto nekaj sto potresov, zato lahko rečemo, da se tudi Slovenija trese skoraj vsak dan.
Zadnji potresi so imeli približno enako moč, pa vendar tako velike razlike. V Mehiki brez posledic, na Baliju komajda, v Iranu pa katastrofa. Kako to pojasnjujete?
Odgovor je zelo enostaven. Potresno varna gradnja. Zakoni in seizmološke karte so na tem območju predvidevale tovrsten potres, vendar je vse ostalo v potresno varni gradnji. Tukaj spet znova lahko poudarim, da je zelo pomembno kje, kaj in kako gradimo. Vedno znova se dogaja ista zgodba. V razvitem svetu je sicer ob relativno majhni gmotni škodi število žrtev majhno ali pa jih sploh ni, med tem ko je v nerazvitem svetu ob relativno majhni škodi ogromno število žrtev. Prav tako je res, da je ponekod bil epicenter potresa v morju, kar zmanjša vpliv potresa na površini.
Japonci in Kitajci denimo že skušajo napovedovati potrese. S kakšno gotovostjo lahko to počno?
Po svetu se trudijo tudi Američani, Rusi in drugi. Seveda obstajajo metode, ki jih bodo v prihodnosti še izpopolnjevali, vendar se v naravi, praktično, ne da napovedati ničesar. Mogoče je še najbolj zanesljivo ugotavljanje seizmičnosti s številnimi aparaturami. Tukaj se lahko pohvalimo, da bo tudi Slovenija po potresu v Posočju, ko je vlada dobila sredstva za izgradnjo državnega omrežja potresnih opazovalnic – gradimo 25 opazovalnic, ki bodo končane v začetku leta 2005, kmalu v svetovnem vrhu, tako po kvaliteti omrežja, kot po gostoti potresnih opazovalnic.
Gre samo za ugotavljanje potresa in ne za varovanje pred njim?
Bistvo seizmologije ni v napovedovanju potresov. Kot sem že dejal, je v naravi težko karkoli napovedovati. Pač pa je bistvo v natančnem poznavanju posameznih seizmogenih območij. Na podlagi njihovega poznavanja lahko nato zrišemo karte potresne nevarnosti, ogroženosti in potresnega tveganja, ki jih uporabljajo gradbeniki. Če se teh kart držijo, potem se v Sloveniji nimamo ničesar bati.
