VIDEO: Vsi smo ljudje, ne bogovi

Življenje se je v nekaj desetletjih močno spremenilo, saj je vse večji poudarek na učinkovitosti, vseživljenjskemu učenju, projektnemu delu. Moderni človek tako poskuša najti harmonijo med uspešnostjo na delovnem mestu in polnim, zadovoljnim čustvenim življenjem v okviru družine ter prijateljev.

O tem, kako uspešno uresničiti svoje življenjske cilje in razrešiti temeljna človeška vprašanja, kot so partnerski in medosebni odnosi, ljubezen in spolnost, so spregovorili psihoterapevta Zoran Milivojević in Sanja Rozman, filozofska svetovalka Katarina Majerhold in urednica revije Osebnosti Ariana Vetrovec. Okrogla miza je bila organizirana v sodelovanju z Beletrino in Časopisom za kritiko znanosti.

Strokovnjaki o terapevtskem delu

Zoran Milivojević je strokovnjak za transakcijsko analizo (ustanovitelj Eric Berne v ZDA v 50. letih) osebnostno svetovanje in psihoterapijo. Je avtor mnogih člankov in knjig, kot so: Formule ljubezni, Emocije. Transakcijska analiza temeljina dveh načelih: "ljudje se lahko spremenimo, in druga, da imamo vsi pravico biti na svetu in biti sprejeti". Milivojević je poudaril, da sprememba družbenega sistema vsekakor vpliva na počutje ljudi.

V preteklosti je pozornost ljudi bila usmerjena predvsem v zadovoljevanje osnovnih potreb (hrana, osnovna eksistenca), moderni človek pa se sooča z drugimi težavami in izzivi. V ospredju je vprašanje smisla oziroma dejstvo, da če človek hoče živeti plodno, mora osmisliti svoje življenje. Naloga terapevta je pomagati osebi prav osmisliti življenje. Milivojević je predstavil tudi zanimiv koncept Psihodrame, kjer oseba pod vodstvom terapevta skuša najti dialog z deli osebnosti (skozi dialog z svojim drugim jazom), ki niso izražene ali pa so potlačene (želje, strahovi, sanje).

Izpostavil je tudi dejstvo, da živi in dela v Srbiji in Sloveniji (tako ima vpogled v obe kulturi) in dejal, da je za Slovence značilna kritika, redkokdaj pa pohvala. V Srbiji jemljejo ljudje življenje bolj humorno in odprto, v Sloveniji pa stremimo k popolnosti, resnosti.

Terapevtka Sanja Rozman, ki se ukvarja z razlilčnimi zasvojenostmi (spolnost, odnosi, igre na srečo) je dejala, da jo je že od vsega začetka, ko se je začela ukvarjati s psihoterapijo, fascinirala sposobnost človeka, da določeno travmatično izkušnjo premaga in zaživi uspešno življenje. Omenila je tudi, da nekateri ljudje vztrajajo v svoji "nesreči", čeprav imajo možnost, se ne odločijo za dolgotrajen proces ozdravitve. Kot je dejala, ljudje v nekem trenutku v življenju rajši izberejo lažjo pot, čeprav je težja življenjska pot, ki zahteva več odrekanja in vztrajnosti, prava in bi človeka osrečila.

Podobno izkušnjo je predstavila tudi Ariana Vetrovec, ki je dejala, da se bralci sicer zatečejo po pomoč, ko so v stiski, toda ko pa pride do resničnega dela "na sebi", pa mnogokrat odvrnejo: "kje pa je kakšen problem, saj ga sploh ni več", izginil je", in obupajo. Rozmanova je v eni izmed svoji knjig tudi zapisala, skoraj že freudovsko misel, da se "človek mora rešiti iluzij, ki ga zasužnjujejo".

Zelo zanimiva je tudi misel, da imamo ljudje, v sebi vgrajen določen kompas, "notranji glas", vest, ki nam sporoča, v katero smer naj se v življenju razvijamo, vendar pa dostikrat obmolkne. Rozmanova je zatrdila, da ga je potrebno pogosteje poslušati, čeprav se nam zdi, da cel svet misli, da smo nori, je še dejala.

Alternativne oblike pomoči ljudem

V 80-letih prejšnjega stoletja pa se je v Evropi, Kanadi in ZDA razvila posebna veja svetovanja ljudem, ki se imenuje filozofsko svetovanje (ustanovitelj Gerd Achenbach). Katarina Majerhold, ki opravlja individualno in skupinsko filozofsko svetovanje, je poudarila, da se ta disciplina ne ukvarja s psihičnimi motnjami ljudi. Filozofsko svetovanje skuša ljudem ljudem pomagati pri njihovem reševanju življenjskih dilem ali pa "določenih notranjih konfliktov - etična, moralna vprašanja, izguba življenjskega smisla, odnosih, religiji. S pomočjo dialoga, razmišljanja, skupaj s svetovalcem poiščejo način, kako razrešiti probleme".

Lahko bi celo rekli, da je filozofsko svetovanje, kot je že dejal Epikur, "terapije duše". Poudarek je prav na dialogu, kjer svetovalec določeni osebi pomaga razumeti njegovo življenjsko filozofijo (življenje je trpljenje, smisel bivanja je zabava itd, vsi moški so prevaranti, ) in omogoči, da se oseba sama odloči za določeno pot.

Tudi zvezde so ljudje

Ariana Vetrovec je poudarila, da se slovenski prostor glede vprašanj osebnih problemov in intime odpira. Poleg tega pa so tudi znani ljudje, zvezde (medijske zvezde, glasbeniki, igralci, politiki, poslovneži), pripravljene govoriti o svoji težavah in življenjskih dilemah, ki so jih na tak ali drugačen način premagale.

Vseeno pa še vedno vlada nekakšno nelagodje, saj se ljudje ne želijo izpostaviti in povedati svoje zgodbe. Vloga medijev je pri izobraževanju in ozaveščanju ljudi, da obstajajo strokovnjaki, ki lahko priskočijo na pomoč (ob ločitvi, smrti, zaljubljenosti).

V okviru revije Osebnosti se trudijo, da bi strokovnjaki bili čimbolj poljudni, praktični in razumljivi. Na podlagi izkušenj so tudi ugotovili, da se ljudje iz zgodb drugih ljudi tudi največ naučijo in na ta način, lahko sami razrešijo določene dileme ali konflikte. Zanimiv je tudi projekt Knjigo-terapija, kjer z bralci na internetu diskutirajo o prebrani knjigi in izmenjujejo mnenja ter izkušnje.

Predraga terapija – ali države ne zanima zdravje ljudi?

Zanimivo vprašanje je izpostavil nek udeleženec okrogle mize ki je dejal, da so te terapije dolgotrajne in predvsem za večino ljudi predvsem zelo drage. V povprečju lahko eno srečanje stane tudi od 50 do 100 evrov. Zanimivo pa je, da tovrstne storitve, po katerih je po besedah gostov čedalje večje povpraševanje, ne spadajo v okvir osnovnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da morajo ljudje, ki so pomoči potrebni, za tovrstne storitve plačati sami.

Milivojević je poudaril, da posamezniki, ki se odločijo za pomoč, ostanejo v terapiji nekaj srečanj – od pet do deset. S klientom naredijo tudi načrt, katere težave želi razrešiti oziroma, katere cilje (osebna ali poslovna uspešnost, partnerstvo) ima namen času terapije doseči.

Rozmanova je poudarila, da vodi skupine, v katerih so ljudje iz različnih družbenih skupin – od delavcev, učiteljev, pravnikov. Njen osnovna ideja je, da se "človek lahko izboljša", in k temu lahko prispevajo različni člani skupine.

Ker je Rozmanova strokovnjakinja za različne vrste odvisnosti, so udeleženci okrogle mize zastavili zanimivo vprašanje. Ali lahko človek postane odvisen on terapevtske skupine oziroma terapevta? Glede tega so mnenja seveda različna, je pa pomembno predvsem to, da se je človek sposoben vrniti v vsakdanje življenje in zaživeti zdravo in odgovorno življenje. Klientu terapevt ali svetovalec pomaga, da uresniči svoje potenciale, ozavesti in razreši notranje konflikte, gre za obojestranski odnos. Milivojević je poudaril, da je odtujenost klientov, ki se zdravijo v določenih komunah (najbolj znana je Don Perino) od vsakdanjega življenja večja, saj so te komune bolj vase zaprte.

Na podlagi svoji praktičnih izkušenj so zbrani gostje osvetlili delo svetovalca in psihoterapevta, kar pa je pomembno je predvsem samo-zavedanje, da je poiskati pomoč modra odločitev.