VIDEO: 'Razloga za veselje še ni, je pa razlog za optimizem'

V oddaji 24UR so v TV klubu predvajali ekskluzivni pogovor s predsednico vlade Alenko Bratušek. Povedala, da dogajanje v zadnjem tednu, ko je njena vlada v parlamentu dobila zaupnico, potrjena sta bila proračun za prihodnje leto in davek na nepremičnine, iz Bruslja pa sta prišli celo dve pohvali, pomeni, da smo na pravi poti, razloga za veselje pa še ni. "Je pa razlog za optimizem," je dodala.

Na očitke, da je proračun za prihodnje leto nerealen, saj ne upošteva nekaterih stvari, ki jih bo morala država v prihodnjem letu plačati, pa je odgovorila, da bodo sredstva za te postavke našli s prerazporeditvami med ministrstvi, zato zagotavlja, da se primanjkljaj zaradi tega ne bo povišal. Dodaja, da so davčni prihodki celo nižji, kot jih je predvidevala prejšnja vlada. "Tisti, ki nam govorijo o nerealnem proračunu, so sami sestavil še bistveno, bistveno bolj nerealnega," je komentirala. Ob tem je še dodala, da bodo vsak mesec pozorno spremljali nihanja in po potrebi ukrepali.

"Če bo potreben rebalans, ne bo to ne prvi, ne zadnji, ampak mi smo zaenkrat prepričani, da rebalans ne bo potreben," je odgovorila na vprašanje, če bo prevzela politično odgovornost, v primeru, da bo rebalans potreben.

Vlada si v prihodnjem letu obeta 600 milijonov evrov dodatnih prihodkov od davkov. Velik del pade na davek od dobička pravnih oseb in na davek na nepremičnine. Bratuškova ob tem pojasnjuje, da je bila to po njenem prepričanju v danih okoliščinah najbolj pravična rešitev, ki jo je bilo mogoče najti. Če nepremičninskega davka ne bi bilo, bi morali po besedah premierka na posegati v pokojnine, socialne transferje in morda tudi v brezplačno šolstvo.

Na vprašanje, kako komentira dejstvo, da davku na nepremičnine nasprotuje veliko združenj, pod peticijo proti davku pa je zbranih že 70.000 podpisov, pa je odgovorila, da vsak človek nasprotuje uvedbi novih davkov. "To je edina razlaga, ki jo imam," je pojasnila.

Bratuškova zatrjuje, da se število zaposlenih v državni upravi zmanjšuje. Pojasnila je, da je v državni upravi v primerjavi z letom 2006 zaposlenih osem odstotkov manj ljudi, če pa bi k državni upravi ne bi šteli vojske in policije, bi bilo to zmanjšanje kar 18-odstotno. Tudi letos se je število zaposlenih do konca avgusta zmanjšalo za 0,8 odstotka. Zatrjuje tudi, da je javni sektor nosil breme krize, pri tem pa navaja, da so se lani v javnem sektorju plače znižale tudi nominalno.

Luknja v bankah bo znana kmalu

Glede prihoda trojke, je povedala, da tudi zadnje poročilo Evropske komisije, ki je za Slovenijo pozitivno, kaže, da delo v Sloveniji poteka dobro. "Jaz mislim, da tudi trojka v Sloveniji ne bi znala stvari v Sloveniji narediti nič bolje, kot to počnemo mi," je prepričana.

Bratuškova ni želela špekulirati o tem, koliko denarja bo potrebnega in kakšen bi bil rezervni scenarij, če bi se izkazalo, da je bančna luknja večja od sedanje ocene Banke Slovenije. Dejansko stanje bo namreč znano šele decembra, ko bodo znani stresni testi slovenskih bank. "Počakajmo še teh 14 dni, tri tedne in vse nam bo jasno," pravi.

Luknjo v bankah bodo po njenih besedah pokrivali najprej lastniki, nato lastniki podrejenih obveznic, nikakor pa tisti, ki imajo v bankah depozite.

Na vprašanje, kako bo Slovenija v prihodnjem letu odplačala za tri milijarde evrov posojil in obresti, je odgovorila, da bi bilo na to zdaj preuranjeno odgovarjati. Najprej bodo sanirali bančni sistem, potem pa bodo gledali naprej.

Komentirala je tudi subvencijo, ki jo je dobilo podjetje ministra za gospodarstvo Stanka Stepišnika. Kot pravi, sama nima vpogleda v sam postopek nima, protikorupcijska komisija je povedala, da za zdaj nima nobenih indicev, ki bi nakazovali sum korupcije, minister pa se je iz postopka izločil, razpis pa je bil objavljen še pred njegovim prihodom na ministrstvo, komisijo, ki je o subvencijah odločala pa je imenoval še prejšnji minister. "Verjetno smo v državi pred zakonom vsi enaki in ne moremo nekoga izločiti iz postopka kar tako. Določeni so natančni kriteriji in merila. Tukaj je mogoče pomembno povedati, da je bil zakon o integriteti in preprečevanju korupcije spremenjen prav na pobudo stranke SLS, da so lahko njihovi župani tudi dobivali in še dobivajo subvencije iz državnega proračuna," je odgovorila.

Glede na to, da je Gašpar Gašpar Mišič še vedno predsednik uprave Luke Koper, kljub temu, da je njegovemu imenovanju na položaj nasprotovala, pa je odgovorila, da sama nadzornikom ne bo dajala navodil, kako naj glasujejo. "Takrat sem povedala, da se mi zdi, da ni prav, da kateri koli funkcionar zasede mesto v gospodarstvu. Nadzorniki pa imajo stvari v svojih rokah," je razložila.

Bratuškova je tudi povedala, da bo po načrtih Telekom Slovenije država prodala v naslednjem letu. "Naša ključna naloga je, da bodo vsi postopki privatizacije izpeljani popolnoma transparentno, brez kančka suma kakršnekoli korupcije, kakršnegakoli gospodarskega kriminala ali česar koli drugega. Tukaj imamo veliko nalogo, da to izpeljemo na ta način. In verjamem, da bodo potem ljudje verjeli, da ni nujno, da je tuj lastnik, slab lastnik".