Planinska zveza Slovenije je 19. januarja objavila nov razpis za delo v planinskih kočah. V njem različna planinska društva iščejo oskrbnike in drugo pomoč za devet različnih koč. Kot so zapisali v razpisu, iščejo zanesljive, skrbne in predvsem prijazne ljudi, ki bi bili pripravljeni opraviti raznovrstna dela v planinskih kočah in njihovi okolici.
Če ste ob razpisu zastrigli z ušesi in takoj pomislili na gorsko idilo - neokrnjeno naravo, pogled na zasnežene vrhove, toplo ognjišče in prijeten vonj, ki se širi iz kuhinje – potem, boste zagotovo preverili, katere vse planinske koče potrebujejo oskrbnika. Več o razpisu si lahko preberete na strani PZS Slovenije ali na našem interaktivnem zemljevidu, kjer so označene koče, ki razpisujejo prosta delovna mesta.
Da bo vaša (in morda tudi naša) odločitev lažja, smo se odpravili na Valvasorjev dom pod Stolom, na planinsko kočo, ki je bila septembra lani razglašena za najboljšo planinsko kočo v Sloveniji. Tja smo se odpravili, ker je tamkajšnji oskrbnik Aleš Štefe prav s svojim delom, prijaznostjo in iznajdljivostjo poskrbel, da si je ta priljubljena planinska postojanka prislužila ta laskavi naslov.
Od doline Završnice do koče je sicer prijetna pot, nezahtevna, zaradi dela, kjer je bil na poti led, pa so dereze prišle zelo prav. Dan je bil čudovito sončen. S sodelavcem snemalcem sva uživala v razgledih na zasnežen vrh Stola in na v soncu obsijano dolino reke Save. Pogled seže vse tja do Ljubljane, pa tja do čudovitih Julijskih Alp. Če tudi nisi velik ljubitelj gora, ti ta pogled vzame sapo in vso pot do vrha v glavi premlevaš, zakaj se večkrat ne odpraviš na kakšen tak izlet in kaj bi dal, da bi ti služba to omogočala.
Zadetek! Zakaj pa se ne bi prijavila za oskrbnico? Čudovita pokrajina, mir, romantična koča, prijetno ognjišče, kaj bi si človek, ki ima mestnega vrveža polno glavo, boljšega sploh še lahko zaželel? Pa ni vse tako romantično, kot se sliši.
Po napornem vzponu je pogled na kočo največja nagrada
Ko sva končno prilezla pred mogočno kočo, naju je prijazno sprejel oskrbnik Valvasorjevega doma. Zame, ki nisem navajena takšnih vzponov, je bil pogled na kočo največja nagrada, zadovoljstvo, da sem prišla na cilj, na kraj, kjer planinec najde toplo zavetje, prijazno besedo in dobro hrano, da se okrepča in nadaljuje svojo pot ali se vrne na svoje izhodišče.
Valvasorjev dom je mnogim planincem izhodišče za vzpon na najvišji vrh Karavank 2236 metrov visoki Stol. Dom nudi nadstandardno namestitev, saj boste v njem našli prijetno prenočišče, prav tako imajo opremljeno konferenčno učilnico, ki je zelo primerna za organizacijo različnih izobraževanj. Prav tako ima dom certifikata okolju prijazna koča ter družini prijazna koča. Vse to je rezultat dela dobrega oskrbnika, ki ima podporo planinskega društva, v lasti katerega je planinska postojanka. Dobro kočo namreč lahko naredi le dober oskrbnik.
Že na poti do koče smo se lahko prepričali, kako zelo priljubljena je koča in seveda njen oskrbnik. Nismo srečali planinke ali planinca, ki bi imela kakšno pripombo čez delo oskrbnika. Aleš prihaja iz gostilniške družine. Zaradi ljubezni do gora se je leta 2012 odločil, da se preizkusi kot oskrbnik. Pravi, da z veseljem sprejme slehernega gosta in mu poskuša ugoditi in si vzeti čas zanj. Delovno okolje je čudovito, delo nagrajujoče. Je pa tudi zelo zahtevno.
Ni dovolj, če si ljubitelj gora
"Samo to, da si ljubitelj hribov, je premalo. Tu gre predvsem za delo. Takrat, ko ljudje najbolj uživajo, mi najbolj delamo," pravi Aleš in dodaja, da se je za oskrbnika odločil, ker je prej delal v panogi gradbeništva, ki je stagnirala, želja po hribih, pa ga je gnala, da sprejme ta izziv. Na vprašanje, če je delo oskrbnika primerno za družinskega človeka, odgovarja, da je, a pod pogojem, da pri tem sodeluje celotna družina, saj je drugače odsotnost zaradi dela od družine prevelika. Na začetku je bilo težko, pravi, saj si je delo predstavljal bolj umirjeno. "Na začetku me je včasih presenetila gneča, saj ob lepih dneh pride ogromno ljudi, ob slabih pa tudi nisi prost, saj te čaka ogromno dela v koči. Prostega časa v hribih ni," pripoveduje Aleš.
Priznanja za najbolj priljubljeno kočo se je razveselil. Je dokaz, da dela dobro in da so se vse ure napornega dela obrestovale. Pravi, da ima že od vsega začetka ob sebi dobro ekipo. Tudi to je ključ do uspeha. S svojo preprostostjo in odličnimi idejami, je poskrbel, da se planinci z veseljem vračajo v postojanko pod Stolom. Ponuja odlično hrano, med planinci pa je zelo priljubljen Babudrovo presenečenje, ki sva ga poskusila tudi midva s snemalcem. "Jed je podobna bograču, recept zanjo pa mi je zaupal prijatelj, zato ima po njem tudi ime. Jed se pripravlja praktično celo dopoldne, poleg mesa pa vsebuje še čečeriko in maroško začimbo ter več zelenjave." Zraven ponuja odličen domač kruh, tokrat je bil to čebulni, za predjed pa nama je pripravil Valvasorjev kruhek. Za prste polizat!
Delo je tu čez celo leto, od zgodnjega jutra do pozne noči
Opravil je veliko, saj je za kočo potrebno skrbeti kot za lasten dom. Dober skrbnik je dober gospodar, pravi, a najpomembnejše je, da imaš rad planine. Ljubezen do gora je tisto, kar te napaja, kar ti daje moč, da zmoreš tudi hude obremenitve. Valvasorjev dom pod Stolom je odprt vse dni v letu, zato je skrbeti za tak dom še toliko bolj naporno. Delo oskrbnika namreč ne poteka pet dni v tednu po osem ur, ne prinaša prostih koncev tedna, pa poletnih počitnic nekje na obali. "Smo ena redkih koč, ki je stalno odprta. Planinci se navadijo in radi zahajajo tam, kjer se lahko pogrejejo, nekaj popijejo in pojejo. Za nas pa to pomeni celoletno angažiranje. Praktično ni dneva, da bi lahko rekel, danes sem pa prost. Delo je tu čez celo leto," pravi Aleš.
Je pa prednost v ambientu in seveda prijetnih ljudeh, ki se ustavijo v koči. Aleš pravi, da so konec tedna tako zelo obremenjeni, zato si je takrat nemogoče vzeti čas za vsakega posameznika. Večina to začuti in razume, žal ne vsi. Delovni dan ekipa začenja okoli 6. ure zjutraj s pripravo, saj kočo odpirajo ob 8. uri, traja pa dokler so gostje v hiši. "Če je lep dan, se med tednom nabere od 200 do 300 planincev, ki se ustavijo v koči. Za vikende pa je koča dobesedno premajhna in poka po šivih," pravi. Takrat jim na pomoč priskočijo tudi študentje.
V koči gostijo tako domače kot tuje goste. Lansko leto jih je čisto po naključju obiskala družina z Nizozemske, ki je prišla z vlakom v Slovenijo na dopust. V slabem vremenu so se izgubili v bližini koče, v koči poiskali zavetje, nato pa tam ostali kar teden dni. "Bili so zelo navdušeni nad kočo in okolico, obiskali soBled, Bohinj, vse okoliške hribe, prav tako so poizskusili vse jedi, ki smo jih imeli v ponudbi," pripoveduje Aleš.
Pomembna je tudi podpora planinskega društva
Na kočo in seveda na njenega oskrbnika pa so ponosni tudi v PD Radovljica, ki je lastnik koče. Vse, kar so v preteklih letih vložili v kočo (od denarja do truda), se je obrestovalo, zadovoljni pa so tudi z delom oskrbnika in njegovo ekipo. Aleš je namreč pokazal, da ima vse lastnosti, ki jih potrebuje dober oskrbnik, s svojimi dobrimi idejami pa je uspel lansko leto, ko je bil obisk v večini koč slabši zaradi mokrega in muhastega vremena, privabiti številne obiskovalce. Valentin Rezar, predsednik PD Radovljica, ki naju je pospremil do koče, pravi, da je priznanje velika čast in hkrati velika odgovornost do planincev.
"To je kar velika obveznost do planincev. Da obdržiš ta primat, ki si ga pridobil, je potrebno vložiti skorajda več energije, kot pred samo nagrado," pravi Rezar, ki upa, da bodo v prihodnje še razširili ponudbo. Upa, da bodo uspeli v svoje postojanke privabiti hotelske goste, ki se zadržujejo v bližnjih turističnih krajih, kot so Bled, Bohinj in Kranjska gora.
Društvo poleg Valvasorjevega doma upravlja tudi Roblekov dom na Begunjščici in Pogačnikov dom na Kriških podih. Prav za slednjo postojanko iščejo oskrbnika, a zaenkrat zanimanja ni veliko. Kot pravi Rezar, gre za kočo v visokogorju, za te koče pa tako velikega zanimanja ni, saj so razmere tam nekoliko zahtevnejše. "Od kandidata pričakujemo, da je sam velik ljubitelj planin, saj le tak človek razume gosta, ki pride na postojanko. Da je prijazen in pozna okolje, kjer postojanka stoji, s čimer zna gostom pomagati in jim svetovati. Prav tako je dobro, da zna opraviti kakšna manjša opravila na domu," pravi Rezar, saj je gospodar koče več ur oddaljen.
Aleš svetuje bodočim oskrbnikom
"Tisti, ki niso ljubitelji planin, naj ostanejo v dolini. To ni delo za njih. Na razpise naj se prijavljajo ljudje, ki so radi v hribih, radi komunicirajo z ljudmi, so radi v družbi planincev, ki je specifičen sloj ljudi, in so hkrati pripravljeni na celodnevno delo," pravi Aleš in dodaja, da je potrebno z domom živeti in z njim delati, kot da je to tvoj dom. "Samo na ta način bo imel dom obliko, kamor se bodo ljudje radi vračali, kamor bodo radi prihajali. Samo tak dom bo živel kot priljubljen dom, saj se bo o njem med planinci slišal dober glas."
Upam, da vas nismo odvrnili od namere, da se preizkusite kot oskrbnik. Delo je res zahtevno, a sta ambient in zadovoljstvo planincev lahko velika nagrada. Če ste ljubitelj planin in dober gospodar v svojem domu, potem se prijavite ne enega od razpisov. Morda boste izbrani prav vi.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.