Na cerkniškem območju naj bi v zadnjem času pogosteje opažali medvede. Ti sicer na danem območju živijo že od nekdaj, to so njihovi gozdovi, človeka pa se na daleč izogibajo, vse tiste, ki so jih zadnja pričevanja prestrašila, miri strokovnjak Vladimir Dekleva z Zavoda za gozdove Postojna, odsek za gozdne živali in lovstvo. "Popolnoma normalno je, da jih v tem času malce pogosteje videvamo. Njihova aktivnost je namreč nekoliko povečana, predvsem zaradi iskanja hrane v naravnem okolju," pravi.
Kot dodaja, vsa srečanja evidentirajo, beležijo in kadar je pač potrebno tudi ukrepajo. Kot pravi, sicer stalno dobivajo klice na intervencijsko skupino, a ker ne gre za ogrožanje življenj ali povzročanje neke materialne škode, klicateljem le prijazno svetujejo, kako naj ravnajo ob srečanju. "Seznanimo jih tudi s pravilnim odlaganjem odpadkov, saj je ravno to najpogostejša napaka ljudi. To je poleg sladkega dozorelega sadja v sadovnjakih najpogostejši razlog, da se medvedi približajo naseljem," ponovno poudarja naš sogovornik.
Nedavno posneli kosmatinca na cerkniškem območju
Da kosmatinci niso nič nenavadnega v teh krajih, nam je pojasnila tudi naša bralka Jana, ki nam je posredovala tudi posnetek nedavnega srečanja z medvedom. Njen prijatelj je na cerkniškem območju med vožnjo ob gozdu naletel na kosmatinca, ki je bil ravno pri obedu. Kot je razvidno iz posnetka, se je ta med brskanjem po smeteh, ki so ležale sredi ceste, prestrašil in po cesti stekel globlje v gozd. "Glede "medvedjih" zadev lahko rečem le, da se iz posnetka lepo vidi miroljubno žival, katere življenjski prostor je zaenkrat še vedno v gozdu," je dogodek komentirala naša bralka.
Pravi, da se pravo vprašanje glasi, kako se je na cesti znašla vreča smeti. "Sami smo krivi, da je uboga žival zašla iz gozda. Lahko si predstavljamo še njihov življenjski prostor po žledolomu, številne fronte gozdarjev, ki rešujejo komercialni potencial gozda. Iskanje hrane je zagotovo zelo oteženo, zato je zelo privlačno priti v vas, kjer je toliko zavržene hrane. Lačna žival težko razume zakaj si ne bi postregla s "ponujenim" obrokom hrane," meni tamkajšnja domačinka.
Mnenja so sicer različna, a glede na to, da je tako ogrožen in moten njihov življenjski prostor in da so zelo pogosta vsakodnevna srečanja z njimi, napadov na človeka pa skoraj ni, statistika govori kosmatincem v prid, dodaja.
Veste, kaj storiti, če srečate medveda?
Sicer strokovnjaki vsako leto na ves glas pojasnjujejo, kako naj ravnamo, če med sprehodom naletimo na kosmatinca, a med ljudmi še vedno krožijo raznorazni nasveti. Tistim, ki so nekje slišali, da je medvedu mogoče ubežati s "cik-cak slalomiranjem" med drevesi, Dekleva sporoča, da medved praviloma sploh ne bo tekel za vami, saj zanj niste zanimivi, oziroma se vas boji. Medvedu sicer ne bi ušel niti najhitrejši mož na svetu. Svetovnemu prvaku Usainu Boltu so izmerili najvišjo hitrost približno 45 kilometrov na uro, medved pa lahko teče s hitrostjo preko 50 kilometrov na uro. Resnično menite, da so vaše noge hitrejše? Prava rešitev je mirno umikanje, ne povzročanje panike, pravi Dekleva.
Kdaj medved napade?
Medved lahko napade, ko človek prekorači t.i. tolerančno razdaljo, do katere živali še prenesejo bližanje napadalca. Ko to razdaljo prekoračimo, se počuti tako skrajno ogrožene, da si ne upa zbežati. Tedaj se brani z napadom. Manj agresivni kosmatinci, nas bodo morda spustili nekoliko bližje, bolj občutljive so medvedke z mladiči.
Če se boste podali v gozd, vedite naslednje:
- Medved nas bo v večini primerov zavohal, še preden ga bomo videli, a pametno je poskrbeti tudi za to, da nas sliši. Glasna hoja, petje in žvižganje ga bo zagotovo opozorilo na našo prisotnost, v temi pa ga bo prepodila tudi svetloba iz baterijske svetilke.
- Če medveda srečamo na daljši razdalji, se umirimo in izogibamo sunkovitim gibom. Ti bi nas namreč lahko prikazali kot napadalce. Če je medved od nas oddaljen 30 metrov ali več, je najbolje obstati na mestu in mu dovoliti, da nadaljuje svojo pot. Ob tem ga lahko z zvokom opozorimo na svojo prisotnost. Četudi bomo naleteli na medvedko z mladiči in bo ta zarjovela, se najverjetneje od mladičev ne bo pretirano oddaljila. Šele ko se obrne stran od nas, se lahko pričnemo počasi umikati, sicer je bolje obstati na mestu.
- Če nas spremlja pes, je najbolje, da ga ne spuščamo s povodca. Medvedi se tudi psov bojijo, a lahko medvedka v strahu za mladiče psa napade. Težava nastane, ko se ljubljenčki zatečejo k lastniku, zato je resnično bolje, da niso spuščeni. Pes na povodcu lahko z lajanjem na približevanje opozori tako svojega lastnika kot tudi medveda.
– Ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo.
– Če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika).
– Za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom ("bear pepper spray"), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji.
– Nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih.
– Ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov.
– Poskrbimo, da v okolici doma nimamo dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom.
– Ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo.
– Med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje. Nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.
– Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, v nekaterih primerih medveda lahko res odžene, vendar se navadno v takih situacijah počuti še bolj ogrožen, kar možnost napada močno poveča.
– Medved, ki se dvigne oziroma postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.
KOMENTARJI (70)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.