Premier Miro Cerar je v intervjuju za TV Klub v oddaji 24UR po dobrih 100 dneh vodenja vlade spregovoril o očitkih, ki jih je deležen, o prihodnjih korakih vlade ter o njenih prvih dosežkih. V pogovoru z Edijem Pucerjem je tudi ocenil, kakšno leto je pred nami.

Kakšno oceno bi si na lestvici od 1 do 10 dali po prvih 100 dneh delovanja vaše vlade?
Kot veste, nisem več profesor, da bi takole ocenjeval, sploh pa ne samega sebe. Mislim, da mora to v mojem primeru storiti javnost. Sam lahko rečem le, da se je vlada kadrovsko in organizacijsko konsolidirala do te mere, da je lahko opravila prve zelo pomembne naloge, predvsem v zvezi s kritičnim javnofinančnim položajem, ki smo ga rešili z dvema rebalansoma, kar je izjemen uspeh.

S tem smo prepričali tudi zunanje dejavnike, investitorje, bonitetne hiše in predstavnike evropskih institucij, ki priznavajo, da je Slovenija ne samo politično stabilna, kar smo storili z vzpostavitvijo te koalicije, ampak stabilna v svoji usmeritvi, načrtu, ki se ga dosledno drži. In zato nam dajejo boljše, bolj stabilne bonitetne ocene. Ob tem pa že zaganjamo prve projekte, ki se bodo razvili v prihodnjem letu in letih. Mislim, da smo na pravi poti, moramo jo pa načrtno in dosledno nadaljevati.

Kako si razlagate, da kritike prihajajo celo iz vrst koalicije? Tomaž Gantar iz stranke DeSUS denimo pravi, da manjka rezultatov, jasne vizije in odločnosti.
Če meni tako, potem ne spremlja dela vlade, očitno je spregledal že našteto in tudi to, da nas začenjajo v svetu in Evropski uniji ponovno jemati kot kredibilne. Ko prihajamo v stik s tujimi državniki nam priznavajo, da smo naredili nekaj odločilnih korakov, kažemo jasno smer. Stabilizirali smo javne finance, s tem bomo nadaljevali. Nenazadnje tudi s fiskalnim pravilom. Tudi tu smo v primerjavi s predhodnima vladama storili velik korak naprej, saj smo sprejeli tudi predlog zakona o fiskalnem pravilu, ki je v usklajevanju v DZ. Je pa še veliko manjših stvari, ki smo jih naredili, na primer akcijski načrt protipoplavne zaščite. Smo prvi, ki smo k temu pristopili in si zadali konkretne naloge, ki se bodo v prihodnjih mesecih že izvrševale na terenu.

Kot glavni dosežek omenjate stabilizacijo političnih razmer, a z opozicijo ste v sporu zaradi Janeza Janše, v koaliciji pa se zgodi, da odločitev sprejmete tudi s preglasovanjem koalicijskih partnerjev ...
Koalicijska stabilnost se ne meri s tem, koliko je glasna opozicija in kakšne kritike postavlja, ali v tem, koliko je usklajevanj znotraj koalicije. Politična stabilnost se kaže v tem, da je vlada čvrsta, enotna in to smo. Kljub temu, da se pojavljajo različna mnenja, se uskladimo, in ko gremo z rešitvami na plano, smo enotni, kar se je pokazalo v vseh ključnih projektih. In politična stabilnost pomeni, da imamo jasno vizijo, ki ji sledimo, da delamo v prepoznavni smeri, kar so prepoznali tako v tujini kot doma.

Če pa so reakcije opozicije na trenutke zelo glasne, je pa to bodisi normalno, ker imajo konkretne predloge, v katerih se ne strinjajo z nami, ali pa je to del politične igre, kjer skušajo slabiti pozicijo vlade, kar je sicer legitimno, ni pa najbolj konstruktivno.

Veliko kritik leti na račun kadrovske politike vaše vlade, ki bi naj bila v nasprotju z deklarativno načelnostjo. Kaj je recimo za obžalovati v primeru odstopa gospodarskega ministra Petroviča, ki ga preiskujejo?
Dokler smo na ravni suma, ko ni obtožnice in ni še nič dokazanega, ne vemo, kaj se bo zgodilo kasneje. Marsikateri sumi so kasneje v postopku ovrženi in gospod Petrovič je sam izrazil prepričanje in mi pokazal dokumentacijo, iz katere je razvidno, da dejstva, ki so se pojavila v javnosti ne držijo. Nenazadnje smo na televiziji videli, da je za državna institucija AVK predstavila dokumente, na katerih ni njegov podpis. Jaz sem njegov odstop pozdravil kot gesto, ki je razbremenila vlado, kar je bil tudi namen ministra. Obžaloval pa sem odstop, ker je bil to dober minister, ki bi naredil veliko dobrega, a so ga onemogočili z nekimi javnimi sumi. Ne vemo pa, kaj se dogaja zdaj. Ali postopki tečejo? Jaz sem prepričan, da obstaja velika verjetnost, da očitki ne držijo. To, da so ga obtožili z lažnimi dokumenti, je zame še ena nesprejemljiva praksa, ki jo moramo v tej državi izkoreniniti. Če se bo pa izkazalo, da je storil kaj nepravilnega, nezakonitega, potem je pa seveda toliko bolj jasno, da bo temu sledila ustrezna sankcija.

Potem imamo primer bivšega državnega sekretarja Jureta Lebna, ki se je izdajal za magistra, kar pa ni bil. Odgovornost je prevzel tako, da je odstopil, a je še naprej član izvršnega odbora vaše stranke ...
Odgovornost je prevzel in odstopil. V stranki smo to šteli za zadostno samokritiko. Ocenili smo, da gre za etični spodrsljaj, ampak menim, da je nase sprejel kar precejšnje breme. Odstopil je s položaja v katerem ni užival, ampak je šlo za funkcijo, ki zahteva veliko dela. Kot strokovnjak za določeno področje, bi lahko veliko storil, in s tega vidika je tudi meni žal, da je storil to napako, ampak morali smo biti dosledni. Gre za primer, kako naša stranka uveljavlja odgovornost.

Novinarji opažamo, da ste bolj zaprti za javnost, kot so bili vaši predhodniki. Tudi vaša vlada in ministri nočejo odgovarjati na vprašanja, veliko tiskovnih konferenc po seji vlade odpade. Tudi vi osebno težko prenašate kritike. Ko so vam očitali, da popuščate javnemu sektorju, ste dejali, da so to "divje kritike, manipulacije, ki presegajo vsako mejo". Ali ni tudi divja kritika normalen del neke demokracije?
Ne vsaka. Mislim, da ljudje vedo, kako nestrokovno, včasih tudi primitivno ali nespodobno se govori v našem javnem prostoru, kako se nekateri izražajo neprimerno in koliko je neresnic. Kadar sem odreagiral na ta način, sem mislil na to. Jaz se kritik ne bojim, tudi odgovarjam nanje, ampak ko nekdo vztrajno laže in širi neresnice brez sramu, potem je moja dolžnost, da odreagiram nekoliko bolj silovito in da povem, da je to pod vsakim profesionalnim standardom.

Nek novinar ali predstavnik gospodarstva, za kar je šlo v konkretnem primeru, se mora najprej pozanimati o dejstvih. Ta dejstva vlada vedno objavi. Ni res, da si izogibamo tiskovnim konferencam, vedno po seji vlade izdamo sporočilo za javnost. Ne bomo pa se vedno sončili pred kamerami. Mi resno delamo. Kadar je kaj pomembnega za sporočiti, grem pred kamere tudi osebno, ne bom se pa pred njimi pojavljal za vsako ceno in zato, da bom tam poziral, kajti dela je še preveč.

Proračun za 2015 je pod streho, primanjkljaj naj bi bil pod tremi odstotki, ampak če pogledamo številke, bomo iz 1,2 milijardne zadolžitve, ki je že višja od predvidene, prišli na 1,35 milijardno. Kje je tu varčevanje?
Varčevanja je ogromno. Pri javnih uslužbencih bomo varčevali z optimizacijo delovnih procesov, pri njihovih plačah, napredovanjih, nekaj pri občinah, nekaj pri gospodarstvu, predvsem pa pri samih ministrstvih, kjer smo vložili veliko napora, da bi dali dober zgled.

Bilo je veliko dialoga, tudi povišani toni ... Jaz razumem ljudi, da so vznemirjeni, razburjeni, kajti doslej se je situacija iz leta v leto večinoma slabšala Ta vlada je dobila to zadevo v roke in ne moremo je izboljšati čez noč. Nekaj, kar se je leta in leta dogajalo v negativni smeri, ker smo slabo gospodarili s to državo, ker ni bilo odgovornosti, ker je bila korupcija, pač ni mogoče spraviti na bolje v nekaj mesecih. Ti koraki, ki jih tudi v tujini ocenjujejo kot pozitiven premik, kažejo, da spet postajamo dober gospodar, da začenjamo v normalnih okvirih razpolagati z denarjem, tudi v korist gospodarstva in vseh ostalih. S tem ustvarjamo postavke za neko bolj zdravo gospodarsko in socialno okolje, in verjemite, da to tudi Slovenijo ponovno postavlja kot verodostojno v svetu in Evropski uniji, kar je zelo pomembno, kajti na to se potem odzivajo tuji investitorji, tuje bonitetne hiše, vsi tisti, od katerih smo odvisni.

Ves čas poudarjate tujino, jasno, zaradi tujih investitorjev, ki vlagajo. Ampak, kako si potem razlagate tako nizko javnomnenjsko podporo doma? Nobena vlada ni v tako kratkem času izgubila toliko podpore kot vaša.
Javnomnenjska podpora je razumljivo nizka, ker sprejemamo zelo zahtevne ukrepe, ki niso nikoli popularni. To je tako kot ne greš rad k zobozdravniku, ker veš, da bo bolelo, ampak na koncu, ko je zob ozdravljen, veš, zakaj si bil tam in si zadovoljen.

Mi ne sprejemamo teh težkih ukrepov zaradi tujine. Veseli smo, da nam tujina to priznava kot dosežek, a to delamo zaradi sebe - tako kot je treba v družini poskrbeti, da ne potrošiš več kot si pridelal, da poskrbiš za svoje otroke, njihovo šolanje, da imaš službo, da je hiša urejena ...

To seveda ne pomeni, da niso vlade tega poskušale že prej, a ti procesi niso bili dovolj uspešni. Zdaj gradimo na dobrem - tisto, kar je dobro iz preteklosti, ohranjamo, kar je pa ostalo za narediti, in tega je veliko, pa delamo na novo. In upam, da bodo državljani na dolgi rok to razumeli. To, da so na kratki rok kritični in razočarani, razumem, ampak mi ne preostane drugega, kot da delam naprej.

Pa ste bili dovolj spretni pri dosedanjih ukrepih? Pri javnem sektorju ste denimo dosegli dobro petino predvidenega izplena. Kako lahko temu rečete dober kompromis? Kako se boste pogajali naprej? Zdaj vas čakajo pogajanja z občinami. Celjski župan je že rekel, če je vlada popustila javnemu sektorju, bi bilo neetično, da bi varčevala na občinah.
To so taktični pristopi. Ena sfera za svoj namen izkorišča gospodarstvo, druga sfera javno upravo, javni sektor, občine vlado. Razumeti je treba, da vodimo socialni dialog. Najprej na splošno za prihodnost, ta poteka posebej, kjer želimo vzpostaviti skupne imenovalce našega skupnega prihodnjega razvoja tako z delodajalci kot z delavci in ostalimi, tudi mladi so se v to zelo tvorno vključili, po drugi strani pa smo šli v pogajanja z občinami in prej s sindikati javnega sektorja, s predlogi. To niso bili ultimati. Mi nismo ultimativna vlada, razumemo, da je vodenje politike proces sporazumevanja in iskanja kompromisov, kjer je to mogoče. Poiskali smo ga s sindikati, iščemo ga z občinami, tudi z gospodarstvom, čeprav so tu in tam toni povišani. Ampak razmere v družbi so še vedno stabilne, vsak opravlja svoje delo. Tu in tam malo zavre, ampak zadeve so normalne, gremo naprej, najdemo skupni jezik, in nekaj smo prihranili pri javnem sektorju, nekaj bomo pri občinah, nekaj pri gospodarstvu in tako naprej ...

Pa so ta bremena pravično porazdeljena? V gospodarstvu so v krizi izgubili 82.000 delovnih mest, vi pa pravite, zdaj mora tudi gospodarstvo dati svoj prispevek.
Prispevek mora dati v tem, da se potrudi pri tem dogovarjanju, da pokaže, da je lahko gospodarstvo tvoren partner v socialnem dialogu, ne pa da se umika iz tega dialoga. Predvsem pa je treba razumeti, da v tej družbi ni nihče nedolžen. Tudi gospodarstvo je krivo za slabe kredite, za namerne stečaje, je krivo, da so delavci velikokrat izgubili dostojanstvo. Tako kot je bilo v javnem sektorju premalo racionalnosti, dobrega gospodarjenja z državnim premoženjem ... Povsod imamo odlične ljudi, take, ki so delali vestno, pošteno, pa tudi druge. In jaz mislim, da moramo te slabosti popraviti, a to ne gre hitro. Trudimo se biti pravični, sigurno to vedno ne uspe. Je pa treba vedeti, da je bistveno, da vzpostavimo dialog in rešitve iščemo skupaj. In to je bistvena usmeritev te vlade.

Pravite, da je čas za začetek dolgoročnejših reform. Ena od njih je plačna reforma v javnem sektorju, tam naj bi vzpodbudili nagrajevanje po uspešnosti, kako boste to dosegli? Tako da boste vzeli večini, ki zdaj dobiva plačni dodatek, ki je zdaj razporejen med večino, ali tako, da boste dali več denarja za plače v javnem sektorju?
Najprej bomo optimizirali javni sektor. Na tem že intenzivno delamo in v prihodnjih mesecih bo to tudi jasno razvidno, kako bomo prihranili na javnih naročilih, na informatiki, na najemninah, kjer je država izjemno neracionalna ... Ogromno je možnosti za bolj učinkovito in bolj varčno javno upravo in iz teh prihrankov bomo lahko črpali neka sredstva, ki jih bomo prerazporejali v to, da bo ta sistem nagrajevanja pravičnejši. Nekdo, ki se trudi, dela dobro, mora biti nagrajen, nekdo, ki je len, ki noče delati, mora biti za to kaznovan, slabo nagrajen, ali zapustiti službo.
Prepričan sem, da to bomo naredili, koliko čas potrebujemo za to, pa še ne morem napovedati.

Kakšne so prihodnje prioritete? Katere reforme boste postavili na mizo? Je to recimo zdravstvena reforma?
Ena od osrednjih je tudi reforma zdravstva. Vsi vemo, da moramo skrajšati čakalne vrste, da moramo ponuditi boljšo javnozdravstveno oskrbo pacientov ...

Omenjate skrajšanje čakalnih vrst, kakovostno javno zdravstvo, vaša stranka izpostavlja jasno ločevanje med javnim in zasebnim zdravstvom. Ampak pravkar smo dobili bele napotnice, ki še bolj zamegljujejo to ločnico, pacienti, ki gredo v zasebne ambulante, lahko preskočijo vrste pri nadaljnji obravnavi v javnem zdravstvu, medtem pa 8000 ljudi čaka na prvi pregled v javnem zdravstvu.
To je zelo zahteven proces, kako bomo reformirali zdravstvo v celoti in kje bodo prioritete te reforme. Vedeti je treba, da se neke prakse vlečejo že zelo dolgo, njihove posledice so tukaj, in ne moremo jih kar čez noč odpraviti, porušiti sistema. Sistem mora sproti še vedno delovati, zato bomo že januarja sklicali širši posvet vseh deležnikov, kjer se bomo skupaj z ministrico direktno pogovorili o tem, kako se zadeve lotiti tudi v sodelovanju. Ena od glavnih nalog pa je postaviti jasnejšo ločnico med javnim in zasebnim v zdravstvu.

Davek na sladke pijače je padel. Kako odgovarjate imunologu Alojzu Ihanu, ki zahteva opravičilo za to "skrajno amatersko zlorabo sicer nujno potrebne preventivne zdravstvene akcije". Očitek je, da bo s tem, ko ste spodnesli to akcijo, veliko otrok zbolevalo naprej in prezgodaj umrlo.
Opravičilo bi bilo razumljivo, če bi akcijo začel on, a začela jo je vlada in z njo bomo nadaljevali. Smo jo samo prekinili. Isti dan, ko smo se na vladi temu davku odrekli, da bi gospodarstvu začasno nekoliko pomagali, ker ne smemo pozabiti, da je šlo tukaj za nekaj podjetij, ki bi lahko imela hude težave, smo sprejeli odločitev, da moramo imeti do maja prihodnje leto pripravljeno strategijo dejanj na področju uveljavljanja zdravja z bojem proti škodljivim substancam. K temu bomo torej pristopili strateško, s programom, ki ga Slovenija nujno potrebuje. Odločili smo le, da k temu problemu ne bomo pristopali tako segmentno in ga vključili v neko davčno reformo, a od tega ne odstopamo.

Kakšno pa bo prihodnje leto? Bomo lažje zadihali, ali bomo morali še bolj stisniti zobe?
Veliko je odvisno od ljudi samih, pa tudi od politike in drugih dejavnikov. Predvsem upam, da nas ne bodo spet v tako veliki meri prizadele naravne nesreče, a tudi na to se pripravljamo za vsak slučaj, da bomo v prihodnje bolje pripravljeni. Predvsem pa moramo razumeti, da bo naslednje leto zahtevno tako za vlado kot za državljane in na nek način prelomno. Če naslednje leto zdržimo z vsemi javnofinančnimi napori, če vzpostavimo bolj normalne procese v družbi, če zmanjšamo korupcijo, netransparentnost in druge škodljive prakse, vzpostavimo več pravne države in ohranimo politično stabilnost, potem bomo naredili pomemben korak naprej in se bo zelo kmalu zatem začutilo, da gremo na bolje. Že sedanji kazalci kažejo, da ta vlada vzpodbuja procese na bolje. Brezposelnost pada, gospodarska rast je v porastu, država postaja privlačnejša za tuje investitorje, imamo bolj prijazno poslovno okolje, ki ga prepoznavajo tudi tuje statistike, začeli smo bolje črpati evropska sredstva, z 20. mesta smo prišli na 14. Vse to se mora odraziti na bolje, samo ne smemo prenehat s tem procesom. Zato bo naslednje leto zahtevno, ker je to zahteven proces zdravljenja. Kot rečeno - če gremo k zobozdravniku, je to naporen proces, tudi boli vmes, a na koncu je, če je zobozdravnik dober, vse v redu in smo zdravi. Tu smo zobozdravniki pravzaprav vsi skupaj, vsak mora nekaj storiti, jasno pa je, da odgovornost vlade tu zelo velika.