V zadnjem obdobju so se na slovenskih cestah zgodile prometne nesreče, katerih posledice so največkrat utrpeli prav pešci kot najbolj ranljivi udeleženci cestnega prometa."Tak dogodek lahko doleti vsakogar izmed nas," je danes dogajanje komentiral Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS. Kot pravi, ima hitrost svoje zakonitosti, ki bi jih morali razumeti.
Ljudje se po njegovem mnenju ne zavedamo, kako nevarna je hitrost, zato je s Simonom Hermanom s kliničnega oddelka za travmatologijo v ljubljanskem kliničnem centru skušal to ponazoriti in opozoriti na posledice. "Trčenje s hitrostjo 40 kilometrov na uro je, kot bi padli s šestih metrov višine, trčenje s hitrostjo 50 kilometrov na uro je, kot padec z 9,6 metra višine, če pa nas nekdo zbije s hitrostjo 60 kilometrov na uro, je to tako, kot bi padli s 14 metrov višine," je pojasnil Herman. Posledice takšnega trčenja so lahko grozljive. Kot pravi, pešca odbijač po navadi najprej zadene v višino goleni. "Ne gre za enostavne zlome, pač pa ta kost razpade oziroma jo raznese," pravi in dodaja, da lahko okrevanje traja več mesecev in zahteva več operacij. Gre za tipično poškodbo pešca, v katerega trči avto. Pogoste so poškodbe medenice, ki jih spremljajo hude notranje krvavitve. "Takšen človek po zdravljenju težko stoji, sedi ali celo leži," pravi. Če pride do udarca v prsni koš, se lahko poleg zlomljene ključnice potrgajo živčne korenine na vratu, najhuje pa je, če se pretrga arterija. To pomeni notranjo krvavitev, ki se bržkone konča s smrtjo. Kot še pravi, osebo po trčenju dvigne v zrak, nakar z glavo trešči v vetrobransko steklo, ki poči, človek pa z obrazom podrgne po njem. Ko oseba pade na tla, po navadi še z glavo drsa po asfaltu, pri čemer se hudo poškodujejo koža in mišičje na obrazu, pravi.
Čeprav je odgovornost voznikov večja, bi morali tudi pešci in kolesarji kot najbolj ranljivi udeleženci v prometu ravnati bolj samozaščitno, meni Herman. "To velja za vse udeležence, tudi pešce. Naj spremljajo promet. Če bi se vsi pešci, kolesarji in seveda tudi vozniki vedli samozaščitno, bi bilo bistveno manj nesreč," je dejal.
Legan meni, da se ljudje običajno na te dogodke odzovemo le, ko se to zgodi nekomu, ki ga poznamo. "Treba je spremeniti način razmišljanja, to ne sme biti le trenutni navdih voznika, pešca, kolesarja ali koga drugega," pravi. Kot pravi, so med pogostimi vzroki za nesreče sekanje ovinkov, pri čemer vozniki pogosto zapeljejo na nasprotni pas, izsiljevanje prednosti, vreme in tudi zanašanje na varnost naših vozil. Pove, da opažajo, da se nekateri, ki imajo dobre avtomobile, pogosto vozijo manj previdno in hitreje. "Ker imam dober avto, se bom v primeru nesreče gotovo rešil!" po njegovih besedah menijo vozniki boljših avtomobilov. "Vozniki se morajo tako zaradi sebe kot tudi drugih bolj posvetiti vožnji. Današnji promet je izjemno zahteven in gost!" je dejal.
KOMENTARJI (66)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.