VIDEO: Obamova pisava razkriva: da ga bo imela kamera rada, mu je bilo položeno že v zibelko

Združene države Amerike so dobile novega starega predsednika Baracka Obamo. Ljudje so ga ponovno izvolili, ker jih je prepričal – s premiki v preteklih letih predsedovanja, med katerimi je bila zagotovo najpomembnejša likvidacija ameriškega državnega sovražnika Osame bin Ladna. A kakšen človek pravzaprav vodi največjo in najmočnejšo gospodarsko državo na svetu?

Z znanstvenim grafologom, forenzikom, sociologom in psihoterapevtom Borutom S. Pogačnikom smo se pogovarjali o tem, katere lastnosti odraža njegova pisava.

Gre za zelo dinamično pisavo, ki dobro pozna sam pisni prostor in se v njem izjemno dobro znajde, pojasnjuje Pogačnik. Podpis je precej večji od samega teksta, kar kaže na pisca, ki še vedno ni zadovoljen z doseženim. Obenem je to tudi motivacija, ki ga vsak dan žene naprej k novim izzivom. Še pomembneje je to, da je rad v središču pozornosti.

"Priznati je treba, da je bil Obama že na prejšnjih volitvah večja medijska osebnost od svojega nasprotnika. To je pogojeno s talentom, ki izhaja iz dveh pomembnih funkcij njegove psihe – čutov in čustvenosti. Emocije so pri njem tako močno izražene, da kamor koli pride, osvoji prostor, tako da se mu ni treba posebej izobraževati, da bi bil dober govorec, da bi dobro nastopil in da bi ga imela kamera rada. To mu je bilo pravzaprav položeno že v zibelko," pojasnjuje grafolog. 

Obamova pisava kaže na to, da sta čut in čutnost izredno v ospredju ter da je pravzaprav realist, ki ljubi življenje z vseh njegovih plati. Je zelo sporočilen, torej zna povedati tisto, kar si misli, njegove druge pomembne lastnosti pa so še samozavest, kritičnost in samokritičnost, ki sicer ni visoka, a je ima dovolj, da zna krotiti svoje sle in nagone. Po drugi strani pa je sposoben tudi osredotočanja na težave in ima precej odločne emocionalnosti, tako da je njegova čustvena inteligenca zelo močna. "Pred seboj imamo dokaj idealnega predsednika, zato se mi zdi, da ne glede na to, kdo bi bil njegov nasprotnik, bi moral biti boljši. Ne samo v govoru in obljubah, ampak tudi v nastopu in tem, kar je dano, to je karizma," še pojasnjuje Pogačnik.

Kar zadeva napovedi za naslednja štiri leta, Pogačnik meni, da skorajda ne more priti do kakšnih revolucionarnih sprememb. "Zavedati se je treba, da Obama ni sam odvisen od sebe, tu je še kup drugih, ki stalno budno pazijo na to, kar počne. A on je sposoben kompromisov, dogovorov in tega, kar v naši politiki manjka – sporazumevanja. In videti višje cilje, ki niso samo: jaz sem cilj, ampak so cilj ZDA. To lastnost zagotovo ima."

Analiza, za katero je Pogačnik potreboval med pet in sedem ur, je bila narejena na dveh neodvisnih tekstih, ki sta dosegljiva v nekaterih grafoloških publikacijah in na internetu. En tekst je bil napisan ob Obamovem obisku znamenitega muzeja holokavsta v Izraelu, drugi pa, preden je šel pred Zid objokovanja, kjer je na papir napisal svojo molitev.