VIDEO: Na obisku pri slovenskem izumitelju

Združenje Aktivni slovenski inovatorji (ASI) šteje okoli 150 članov, ki imajo skupaj okoli 200 inovacij, pripravljenih za proizvodnjo. Kot je povedal predsednik združenja Tomaž Pevc, v Sloveniji letno svoje izume proda okoli sedem slovenskih inovatorjev, v tujini pa dva ali trije.

Janez Kukec Mezek iz Urada za intelektualno lastnino je dejal, da letno zaščitijo od 320 do 360 patentov. Od tega je okoli 60 odstotkov posameznikov, okoli 40 odstotkov patentov pa prijavijo razna podjetja. Na evropskem patentnem uradu je slika malo drugačna, saj tam inovacije zaščiti okoli 30 odstotkov posameznikov in 70 odstotkov podjetij.

Kaj klasificira izum?

Po zakonu se lahko zaščiti le tehnično rešitev, ki mora biti predstavljena tako, da jo lahko nekdo drug po tem načrtu izdela. Hkrati pa mora biti priložen tudi opis inovacije. Ideje se ne da zaščititi, imajo pa na primer v ZDA bolj ohlapna pravila, kaj je inovacija, kot v Evropi. V ZDA lahko nekdo zaščiti tudi na primer poslovni model, kar v Evropi ni mogoče. Kot je pojasnil Kukec Mezek, mora imeti inovacija, da se jo lahko zaščiti s patentom, interakcijo z realnim okoljem.

V Sloveniji smo imeli kar nekaj inovatorjev, čeprav je prvi zaščiten patent iz leta 1992. Nekateri bolj znani Slovenski izumitelji so bili Anton Codelli, Janez Puh, Jurij Vega, Janez Puhar, Janez Vajkard Valvasor, Ivan Kramberger, Peter Florjančič, Igor Akrapovič, Valentin Zupan ...

Patentno varstvo je teritorialno omejeno

Ko izumitelj prijavi inovacijo na patentni urad, tam preverijo najprej, ali gre res za tehnično rešitev, potem ali je zadeva res nova – ali je ni že kdo prijavil kje drugje in če izpolnjuje vse te pogoje, potem podelijo patent za tisto državo, kjer želi inovator zadevo zaščititi. Inovator patent po navadi zaščiti tam, kjer ga želi prodajati. V državi, kje izum ni zaščiten, ga lahko kdor koli brez plačila izdeluje, ne more pa ga zaščititi ali prijaviti kot lasten izum. Patentno varstvo običajno traja 20 let, potem pa zapade. Izum lahko potem izdelujejo in prodajajo vsi.

Kot je pojasnil Kukec Mezek, je bil prvi patent podeljen v beneški republiki na podlagi zakona iz leta 1474 in že takrat so sprejeli tri osnovna načela patentnega varstva, ki v večji meri veljajo še danes: patent se podeli za monopol na novo tehnično rešitev, traja 20 let, monopol pa velja znotraj meja države, v kateri je bil patent podeljen.

Aktivni slovenski inovatorji

Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je z javnim razpisom v letošnjem letu pomagalo slovenskim inovatorjem. Na podlagi javnega razpisa so aktivni slovenski inovatorji dobili finančna sredstva, s katerimi so inovatorjem omogočili, da so obiskali mednarodne inovatorske sejme, letos pa so v okviru celjskega sejma organizirali tudi prvi slovenski inovatorski sejem. Kot je povedal predsednik združenja ASI Tomaž Pevc, je na podlagi obiskov v tujini petim inovatorjem uspelo izume prodati na tujih trgih.

Največkrat nagrajene inovacije v letošnjem letu

Rafael Cingerle iz Nove Gorice je izdelal rotacijske hidravlične klešče, ki so namenjene predvsem izgradnji kamnitih podpornih zidov in sanaciji plazov. Njihova prednost je, da se vrtijo v vse smeri neomejeno, zato ne glede na položaj bagra dosežejo različne kote in s tem olajšajo delo.

Ivan Gregorič z Vogrskega je izdelal samohodno večnamensko kosilnico s pogonom v treh hitrostih, za strmine do 40 stopinj naklona. Omogoča lahkotno in zdravju neškodljivo delo, saj ni prenašanja bremena, vibracij in podobno.

Tomaž Grom z Vrhnike je izdelal nov tip bočnega stabilizatorja nagiba plovila in dvokrako gibljivo kobilico za plovila, ki izboljšata plovbo.

Damjan Jurjavčič iz Idrije je sicer že pred časom izdelal krogograf – vsesmerni prikazovalnik slike, na trg pa je prišel šele pred kratkim, saj je razvoj naprave, ki ga je izvedla družba Kolektor, trajal precej časa. Naprava omogoča videnje slike iz vseh smeri okoli naprave – vsi opazovalci v istem trenutku vidijo sliko na enak način. Z vgradnjo visokoresolucijskih displejev pa bi bilo mogoče izdelati vsesmerno televizijo. Kolektor je nekaj teh naprav že prodal, stanejo pa okoli 18.000 evrov.

Gregor Pevc iz Trzina je patentiral varovalo nadzemeljskih vodov, ki električne ali telefonske vode zaščiti pred poškodbami zaradi snega. Varovalo se enostavno natakne na vodnike in jih varuje pred pretrganjem.

Alenka Rovan iz Kočevja je izumila novo obliko knjige brez vezave. Njeni listi so zlepljeni v blok in vloženi v posebno oblikovano škatlo, ki je pri sestavljanju ni treba lepiti.

Anže in Boris Sobočan iz Dobrove sta izdelala interaktivno igračo, ki deluje tako, da otrok z gibanjem oziroma z izvajanjem gibov vpliva na njeno smer, hitrost gibanja in svetlobne in zvočne odzive.

Janko Štifter iz Domžal je izumil kopalniški in kuhinjski pripomoček za iztiskanje vsebine iz tub – Tuby. S Tubyjem, ki se ga nalepi na steno ali pa namesti na tubo, iz tube lažje iztisnemo vso vsebino, od vrha proti koncu. Shranjevanje je preprosto, saj lahko pripomoček skupaj s tubo shranite tudi v hladilniku.

Alojz Tomažin iz Kopra pa je izumil posebno glavo rezila za lahke motorne kose. Nova rezila lahko v celoti nadomestijo rezilne nitke in vse vrste plastičnih nožev. Zaradi obstojnosti materiala je rezilo treba menjati manj pogosto, kar zniža materialne stroške in prihrani čas.