V zadnjem času so se v Evropi pojavili produkti, ki so sestavljeni iz oporočenih sestavin. Znano je, da so na Kitajskem zaradi melamina umrli štirje otroci, več kot 54.000 pa jih je zbolelo. V Evropi pa se je pojavilo tudi mleko v prahu, ki je bilo škodljivo. Tako so v začetku oktobra na Nizozemskem umaknili iz prodaje bonbone, ker so vsebovali sledi melamina.
V Evropi raste zavedanje, da je zdrava prehrana pomemben dejavnik v življenju, poleg tega pa je vse več potrošnikov pozornih na deklaracije in kvaliteto produktov. Mnogi Slovenci tudi zaradi prehrambenih afer ostajajo zvesti domači hrani.
Iz ankete, ki smo jo objavili na naši spletni strani 24ur. com, je razvidno, da Slovenci pazimo na izvor in kvaliteto hrane, ki jo zaužijemo. Več kot 59 odstotokov anketirancev je ob nakupu hrane pozornih na izvor in sestavine prehrambenih produktov, 37 odstotkov ni pozornih, medtem ko 3 odstotki anketiranih menijo, da to sploh ni pomebno.
Pravilnik o splošnem označevanju živil ureja označevanje in tudi oglaševanje ter predstavljanje predpakiranih živil. "Za označevanje se štejejo vse besede, podatki, trgovska imena, blagovna znamka, slikovno gradivo ali simboli, ki se nanašajo na živilo in se navedejo na embalaži, dokumentu, obvestilu, etiketi, obročku ali vratni etiketi, ki spremlja ali se nanaša na živilo," zo zapisali na strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Podatki, ki morajo biti na izdelku, so sledeči: prodajno ime živila, seznam sestavin, obvezna navedba alergenih sestavin, neto količina živila, rok uporabnosti, posebni pogoji za shranjevanje živila ali pogoji za uporabo, ime/podjetje in naslov/sedež proizvajalca ali podjetja, ki je živilo pakiralo, ali prodajalca, kraj porekla (brez tega podatka bi bili lahko potrošniki zavedeni glede pravega porekla živila), navodila za uporabo in vsebnost alkohola pri pijačah, ki imajo več kot 1,2 % vol. alkohola.
Za živila, uvožena iz držav,
ki niso članice EU, pa je treba navesti državo, v kateri je bilo
živilo proizvedeno. Podatek o kraju ali državi porekla je tako obvezen le v primeru,
če bi izpustitev tega podatka lahko končnega potrošnika zavedla glede
pravega porekla živila. Pri vseh predpakiranih živilih je navedba
sestavin obvezna, medtem ko je navedba porekla le pogojno obvezna.
V skladu s Pravilnikom o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana, označevanje sestavin v nepredpakiranih živilih ni obvezno. V primeru, da potrošnik želi takšno informacijo, jo mora trgovec potrošniku tudi zagotoviti, so za 24ur. com povedali na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Nevarni emulgatorji v hrani
Ko potrošnik kupi določen izdelek, bi moral biti seznanjen z vsebino. Deklaracije izdelkov, na katerih bi morale biti opisane vse sestavine izdelka (poreklo in datuma pakiranja, količina kalorij), pa skrivajo tudi pasti, saj se lahko pod t. i. E-ji skrivajo rakotvorne in zdravju škodljive snovi.
Aditive namensko dodajajo živilu zaradi potreb proizvodnje, transporta in prodaje. Aditivi se nahajajo v živilu ali v njegovem stranskem proizvodu, zato posredno ali neposredno postanejo njegova sestavina. Tako aditivi živilo npr. obarvajo, zgostijo, omogočijo mešanje vode in maščobe ali olja, konzervirajo, utrdijo ali spremenijo njegov okus, osladijo, ga ščitijo pred oksidacijo, oomogočijo tvorbo želeja, zakisajo, glazirajo. Vsak aditiv, ki ga uporabijo v živilski industriji, mora biti varen, seveda če ga živilo vsebuje v dovoljeni količini. Prav tako zmerno uživanje aditivov v živilih v daljšem časovnem obdobju ne sme škodovati zdravju, poudarjajo na strani Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Nevarni dodatki k prehrani
Tako so na primer škodljivi naslednji dodatki: E407 (povezujejo g z rakom), E508 (povzroča čir na želodcu), E132 (povezujejo ga z možganskimi tumorji), E250 (po nekaterih podatkih naj bi bil dokazano rakotvoren), E249 (rakotvoren), E110 (želodčne teževe, bruhanje), E123 (prepovedan v ZDA). Seznam nevarnih, škodljiv in manj nevarnih emulgatorjev objavljano v prilogi.
NENEVARNI DODATKI:
E100, E101, E103, E104, E105, E111, E121, E130, E132, E140, E151, E152, E160, E161, E162, E175, E180, E200, E201, E202, E203, E236, E237, E238, E260, E261, E263, E270, E280, E290, E300, E301, E303, E305, E306, E307, E308, E309, E322, E325, E326, E327, E331, E334, E335, E336, E337, E382, E400, E401, E402, E403, E404, E405, E406, E408, E410, E413, E414, E420, E421, E422, E4s0, E471, E472, E473, E474, E475, E480
SUMLJIVE SNOVI:
E125, E141, E150, E153, E171, E172, E240, E241, E477
NEVARNE SNOVI:
E102, E110, E120, E124
DODATKI, KI POVZROČAJO RAKA:
Najpomebnejši: E131, E210, E211, E213, E214, E215, E216, E217, E239
NASVETI ZPS ZA PAMETEN NAKUP ŽIVIL
1. Ko živilo kupujete prvič, natančno preberite, katere sestavine vsebuje.
2. Namesto konzervirane zelenjave in sadja izberite svežo in/ali zamrznjeno, namesto sladkih, gaziranih, obarvanih pijač se odločite za 100-odstotne sokove, namesto klobas in mesnih konzerv pa kupite presno meso.
3. Kupujte osnovna živila in jih doma sproti pripravite.
4. Upoštevajte, da je živilo, ki ni videti prav lepo, včasih boljša izbira.
5. Pri kuhi uporabljajte sveže, posušene ali zamrznjene začimbe in ne (jušnih) koncentratov ter že pripravljenih začimbnih mešanic.
6. Kupujte tudi živila s posebnimi oznakami, denimo z oznako za geografsko poreklo ali tradicionalni ugled, ter s certificiranimi ekološkimi oznakami. Zakonodaja namreč določa, da lahko takšna živila vsebujejo le zelo omejeno število aditivov, še poudarjajo v ZPS.
Rakotvorni pesticidi v hrani
Po podatkih organizacije PAN, ki je pred dnevi predstavilo poročilo pa sadje, zelenjava in žita v prodaji v EU vsebujejo najvišji odstotek pesticidov v hrani. Ostanki petih pesticidov, ki so najpogosteje najdeni v prehranjevalni verigi, so prepoznani kot rakotvorni, mutageni ali povzročajo motnje v delovanju hormonskega sistema, poudarjajo v organizaciji PAN (Pesticide Action Network).
Glede na
rezultate, ki jih ima PAN Europe, je 49 odstotokov analiziranih vzorcev
sadja, zelenjave in žit vsebovalo ostanke pesticidov. To je najvišji
nivo obremenjenosti hrane z ostanki pesticidov, ki je bil zaznan v
Evropski uniji, in predstavlja povečanje za 25 odstotkov v zadnjih
petih letih.
Tako več kot 4,7 odstotka analiziranih vzorcev
sadja, zelenjave in žit vsebuje ostanke pesticidov v količini, ki
presega dovoljenje mejne vrednosti, medtem ko 10 odstotkov vzorcev
vsebuje ostanke štirih ali več različnih pesticidov. Ostanki petih
pesticidov, ki so najpogosteje najdeni v prehranjevalni verigi v
Evropski uniji, so prepoznani kot rakotvorni, mutageni ali pa povzročajo
motnje v delovanju hormonskega sistema.
Pesticidi v jabolkah in citrusih
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so predstavili tudi rezultate preiskave o pesticidih v hrani. Analizirali so vsebnost pesticidov v plodu in lupini jabolk, pomaranč in limon. Ugotovili so, da je analizirano sadje praviloma sicer vsebovalo eno ali dve spojini, vendar so bile količine precej manjše od dovoljenih, kar ocenjujemo kot dopustno.
"To, da je v vzorcu jabolk šest spojin (pa čeprav so v mejah), pa je po naši oceni pretirano; posebej zato, ker strokovnjaki še niso dobro raziskali, kako vpliva uživanje koktajla kemikalij na zdravje ljudi in okolja. Pokazalo se je tudi, da jih je v lupinah znatno več kot v celem sadežu, kar še posebej velja za lupine pomaranč in limon. Zato odsvetujemo uporabo lupin, razen če niso to pridelki s kmetij z ekološkim certifikatom,“ so poudarili na ZPS.
Poglejte seznam živil, ki so bila zaradi nevarnosti umaknjena iz prodaje.
Strupeni proizvodi na Hrvaškem
Hrvaško so v zadnjem času prav tako prestresle prehrambene afere. Novinarji so razkrili, da so bile škodljive snovi prisotne v nekaterih tabletah in energetskih napitkih, marmeladi in čajih. Zdravstvena inšpekcija je tako pregledala na desetine izdelkov v Zagrebu, Dubrovniku, Zadru, Osijeku in drugod.
V nekaterih dragih izdelikih pa navkljub nacionalni zakonodaji ni bilo
tistih sestavin, ki so bile navedene na deklaraciji. Preiskave
zdravstvenih in inšpekcijksih organov pa so pokazale, da je bila v otroški
hrani dvakrat večja količina kancerogenih in halucigenih snovi (kot tudi
snovi, ki škodujejo srcu in povzročajo krvavitve), kot pa je zakonsko predpisano. Je pa zanimivo, da v nekaterih napitkih, ki jih farmacevti priporočajo osebam, ki imajo določene zdravstvene probleme, sploh ni
bilo dodatkov, ki so bili navedeni na deklaracijah, je poročal Jutranji list.
Laboratorijske
analize so pokazale, da so bile v napitkih prisotne veliko cenejše in
neučinkovite sestavine, so še zapisali v zgoraj omenjenem časopisu. Služba za zdravstveno ekologijo je tako potrdila, da gre v teh primerih
za veliko prevaro potrošnikov. Na Hrvaškem so bili še posebej zaskrbljeni
zaradi tega, ker so hrano, kot so kosmiči, keksi, napitki, uživali prav
otroci.
Premalo vzorcev produktov
Na Hrvaškem tako testirajo le pet izdelkov mesečno, poleg tega pa so postopki dragi in dolgotrajni. To pa vsekakor zelo dobro izkoriščajo trgovci in proizvajalci hrane tako v Sloveniji, Evropi kot tudi v svetu. V skladu s postopki testirajo le določene sestavine produkta, medtem ko pa na druge, ki bi lahko bile škodljive, niso pozorni. Proizvajalci hrane se tako skušajo izogniti zakonom na tak način, da na primer namesto pravega cimeta v čajih, ki je drag, uporabijo cenejši kitajski cimet, ki pa je kancerogen in slabo deluje na srce.
Prevare se dogajajo tudi pri energetskih napitkih. Od 14 vzorcev je na podlagi preiskave bilo kar 7 neustreznih.
Nadzor hrane in živil v EU in v Sloveniji
Na ravni Evropske unije (EU) izvaja kontrolo nad izvajanjem uradnega nadzora nacionalnih inšpekcijskih služb FVO (Food Veterinary Office), ki je organ komisije, s sedežem v Dublinu. Varnost živil in krme v Sloveniji nadzirajo Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH), Fitosanitarna uprava RS (FURS), Veterinarska uprava RS (VURS) in Zdravstveni inšpektorat RS (ZIRS). Vse službe tako v skladu z zakoni in pravilniki pregledajo kakvosto sadja, zelenjave in rastlinskih proizvodov, kot tudi prozivodov živalskega izvora.
Nadzor zdravstvenega stanja živali in živalskih proizvodov opravlja VURS, veterinarska inšpekcija pa nadzira vstop živali pri vstopu v notranji trg EU.
Inšpektorat RS nadzoruje izvrševanje zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, ki urejajo kmetijstvo, kakovost mineralnih gnojil, fitofarmacevtskih sredstev, semenskega materiala kmetijskih rastlin, krmil, vina, varstvo, ter druge zadeve v zvezi s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom.
Evropska agencija za varnost hrane
V skladu s pravilniki živilske zakonodaje je treba poskrbeti za varnost prehrane, in to vseh fazah pridelave, predelave in distribucije hrane in pa krme, to pa je zavezujoče tako za za proizvajalce kot za trgovce. Cilj živilske zakonodaje je varstvo interesov potrošnikov in zagotoviti potrošnikom podlago za obveščeno izbiro v zvezi z živili, ki jih uživajo, ter preprečiti goljufive ali zavajajoče postopke, ponarejanje živil in vse druge postopke, ki bi lahko končnega kupca določenega izdelka zavedli.
Za neoporečnost in kakovost hrane so odgovorni tako proizvajalci živil in trgovci, k spoštovanju pravilnikov in zakonov pa jih zavezuje evropska zakonodaja. Države čanice zagotovijo izvajanje živilske zakonodaje in spremljajo ter preverjajo, da nosilci živilske dejavnosti in dejavnosti proizvodnje krme v vseh fazah pridelave, predelave in distribucije izpolnjujejo ustrezne zahteve živilske zakonodaje, so dejali na zdravstvenem ministrstvu.
Visoke kazni za kršitve
Če odgovorni za proizvodnjo ali promet živil ne upošteva veljavnih tržnih standardov, krši s tem določila Zakona o kmetijstvu, po katerem Inšpekcija za kakovost živil izreka tudi kazni. V prvi fazi izreka opozorila in ureditvene ukrepe, npr. odločbe, v drugi fazi pa prepovedne odločbe in globe.
Za leto 2007 je bilo izrečenih 768 opozoril, 105 odločb in 191 glob pri pregledanih 8.360 živilih. V primeru, da če je kršitelj pravna oseba, znaša globa od 1.000 do 5.000 EUR, za samostojnega podjetnika od 400 do 2.500 EUR, za posameznika pa od 80 do 500 EUR. Zadnja velja tudi za odgovorno osebo pri pravni osebi.
15 vzorcev na mesec
Inšpektorji za kakovost živil so v letošnjem letu v povprečju na mesec odvzeli od 10 do 15 vzorcev različnih živil. Strošek posamezne analize vzorca tako lahko znaša od približno 50 EUR pa tudi do 2.000 EUR. "V okviru inšpekcijskih postopkov vzorčenja večjih kršitev nismo zabeležili," so dejali na ministrstvu za kmetijstvo.
Analize izdelkov se lahko opravijo tudi tako, da se analirajo vse sestavine izdelka, ki ne smejo vsebovati zdravju škodljivih snovi in morajo ustrezati standardkom, ali pa se analizira samo določene parametre in se ugotavlja 'delna' skladnost z zahtevami pravilnika o živilih.
Pri končnih izdelkih v skladu z zakonodajo zadostuje navedba porekla končnega izdelka in ni potrebno navajanje porekla vsake sestavine posebej. Nosilec živilske dejavnosti je dolžan v okviru svojih sistemov notranjega nadzora preverjati izvor posameznih sestavin in tako zagotoviti sledljivost sestavine oziroma izdelka korak nazaj in korak naprej v živilski verigi, so še dejali na kmetijskem ministrstvu.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.