Volilna udeležba je bila na prvih volitvah v Evropski parlament (EP) zelo slaba (28,35-odstotna) in tudi na letošnjih ni pričakovati dramatično višje. Med vzroki za nezanimanje je tudi slabo poznavanje evropskih inštitucij in njihovega dela. Zato smo nosilce kandidatnih list na letošnjih volitvah v EP povprašali, kako bi svojim babicam na kratko razložili, za kaj pravzaprav gre? Ob tem smo jih pobarali tudi o tem, ali se jim zdi EU vredna svojega denarja?
Če pogledamo odstotkovno, ni draga, humanitarne organizacije za svoje delovanje v povprečju porabijo več.
Marko Šidjanin
Marko Šidjanin (Neodvisna lista za pravice bolnikov): ''Naša ožja domovina je Slovenija, širša pa EU, ki je sestavljena iz različnih narodov, kultur, držav, tudi različnih načinov razmišljanja, vendar v EU in EP vsi skupaj izmenjujemo neke ideje, želje in iščemo dobre rešitve, ki bodo v dobro in korist vseh državljanov in državljank EU in na koncu v dobro tudi moje stare mame.''
Če me vprašate, koliko je vreden mir, varnost, gospodarski razvoj, socialna varnost, medsebojno spoštovanje, spoštovanje manjšin, različne kulturne identitete – vam rečem, da to nima cene.
Jelko Kacin
Jelko Kacin (LDS): ''EU in vse njene inštitucije so nekaj tako dobrega in tako unikatnega, da nič podobnega ni nikjer drugje na svetu. Nobeni državi članici ne pride na misel, da bi izstopila iz EU in prepričan sem, da se to tudi ne bo zgodilo. Stara mama bo najlažje razumela, da se šele sedaj, ko imamo evro, jasno vidi, kaj vse smo pridobili. Rekla bo, da se nič več ne draži, da so cene stalne, v primerjavi s tistim, kar smo imeli pred 15 leti."
Veliko rezultatov je vidnih, (EU) tudi ni tako potratna. EU se splača, samo svoje potenciale mora bolje izkoristiti.
Darko Krajnc
Darko Krajnc (SMS): ''Jaz po navadi najprej razložim, kaj je naloga politike. Da ustvarja dobre pogoje za življenje in delo ljudi, da to počne z našim državljanskim proračunom. In politiki, ki jim to zaupamo, morajo to zaupanje vračati. To je vse. Enako velja na vseh ravneh politike."
EU je vredna svojega denarja. EU je nastala kot projekt miru in ta je največja dobrina na svetu.
Ivo Vajgl
Ivo Vajgl (Zares): ''Najprej bi povedal, da je 60 odstotkov vse zakonodaje, ki velja v Sloveniji, evropska zakonodaja. To pomeni, da na nivoju EU se sprejemajo odločitve o tako rekoč vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo državljane in državljanke. Evropa poskuša probleme reševati skupaj, tisti, ki ni zraven, tisti, ki je zunaj, ko nastopi na primer energetska kriza kot letos pozimi, ga bo zeblo."
Ocenjujem, da je Slovenija tudi na račun polnopravnega članstva v EU dosegla dober gospodarski in tudi političen razvoj.
Karl Erjavec
Karl Erjavec (Desus): ''EU je gotovo priložnost za vse, zlasti za majhne države, kot je Slovenija. Ravno zdaj, v času hude gospodarske krize, lahko vidimo, da je to članstvo za nas pozitivno. Nenazadnje je EU priložnost za vse sposobne ljudi, zlasti za mlade. To je tudi priložnost za združevanje vseh potencialov, ki jih imamo, tudi na znanstvenem področju.''
EU je vredna svojega denarja, saj v osnovi izpolnjuje cilje, ki so jih imeli vizionarji EU.
Ivan Žagar
Ivan Žagar (SLS): "'Poglej, EU je nastala, ker so vizionarji tistega časa videli rešitev v povezavah in to je bila zelo trajna rešitev za mir.' Pojasnil bi ji tudi s praktičnimi pridobitvami. Kaj danes EU pomeni? Pomeni, da meja ni, da se lahko potuje po celi Evropi. EU pomeni tudi solidarnost. Tudi ekonomski učinki so zelo praktični. Zgradile so se ceste, vodovodi, da se gradijo še druge stvari. In nenazadnje, da nismo več priče inflaciji.''
Vsaka demokracija nekaj stane. Če bi imeli diktaturo, potem za EU ne bi bil potreben denar.
Milan Zver
Milan Zver (SDS): ''Zagotovo bi ji moral predstaviti evropsko politiko tako, da bi razumela, da odločanje na evropski ravni vpliva tudi na njeno vsakodnevno življenje. Ne vem, če bi uporabljala gsm ali ne, ampak zagotovo je tudi cena teh storitev ena takih odločitev, ki je ugodna za potrošnike. Praktično evropske strukture odločajo o našem vsakodnevnem življenju."
Vsa ta struktura ne stane dosti, njen rezultat pa je vreden tega denarja.
Zoran Thaler
Zoran Thaler (SD): ''Mislim, da je najlažje ljudem približati stvar tako, da jim razložimo, da je hrana, kvaliteta hrane, ki jo jemo, v veliki meri odvisna od odločitev, ki jih sprejme EP. Kako drago je, ko gre ta naša babica v Trst ali Celovec in telefonira, je v veliki meri odvisno od odločitev EU. In zelo pomembno, ali so finančni trg, banke in vsi ti finančni instrumenti regulirani ali ne, je tudi zelo odvisno od odločitev na ravni EU in EP.''
Vse skupaj, kar damo v proračun EU, je manj kot 1 % BDP držav članic, kar je relativno malo.
Lojze Peterle
Lojze Peterle (NSi): ''Jaz skušam ljudem povedati, da je mogoče vsakemu poslancu doseči nekaj takega, kar lahko ljudje čutijo tudi v žepih. Meni je to uspelo, ko sem predlagal znižanje cen telefonskih gostovanj in se je to tudi zgodilo. Jaz imam osebno izkušnjo, da se da nekaj doseči za ljudi direktno, tudi v boju proti raku. Lahko rečem, da vsak Evropejec, ki v zadnjem času telefonira čez mejo, čuti Peterleta v žepu. In ta občutek je najboljši."
V kolikor bi te inštitucije svoje delo opravljale, bi bil ta denar upravičen.
Sergej Čas
Sergej Čas (SNS): ''Evropske inštitucije so za samo stanje v naši državi izredno pomembne. Predvsem je treba opozoriti na črpanje sredstev iz kohezijskih skladov, ki so neposredno ekonomski segment naše družbe. In na tem področju smo bili mi premalo aktivni. Če bi bili bolj aktivni in bi bilo več videti na samem terenu, bi bil tudi večji interes za EP. Tu je tudi neaktivnost naših poslancev v EP. Če bi bolj zastopali slovenske interese, bi bila tudi prepoznavnost večja in bi ljudje to tudi bolj spremljali.''
Moramo se zavedati, da delovanje takšne številčne in kompleksne skupnosti zahteva določen finančni vložek.
Maruša Benkič
Maruša Benkič (KSS): ''Babici bi poskusila okvirno orisati delovanje njenih inštitucij, predstavila bi ji vse prednosti, ki jih prinaša članstvo v tem multikulturnem konglomeratu in predstavila bi ji vse tiste dosežke, ki jih je EU zagotovo prinesla tudi za slovenske razmere. Te so zlasti na področju socialne politike, politike zaposlovanja, okoljske politike, transporta in prostem pretoku štirih svoboščin.''
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.