Slovenija

VIDEO: Kaj lahko naredim, da bo v košu čim manj odpadkov?

Ljubljana, 20. 11. 2015 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Pred nami je evropski teden zmanjševanja odpadkov. Tema letošnjega je dematerializacija: kako narediti več z manj. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako ustvarite čim manj odpadkov. Naj omenimo, da s tem ne storite veliko le za okolje, ampak tudi za denarnico.

Stremeti moramo k družbi, ki ustvari malo oziroma nič odpadkov.
Stremeti moramo k družbi, ki ustvari malo oziroma nič odpadkov. FOTO: Reuters

Tema letošnjega evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki poteka od 21. do 29. novembra, je dematerializacija: kako narediti več z manj. Tema promovira družbo, ki ustvari čim manj odpadkov in tudi sami pravzaprav lahko naredite veliko, da so koši za smeti čim bolj prazni.

Kaj lahko naredimo sami?

Kot pojasnjujejo na ministrstvu za okolje, je za posameznika, ki želi ustvariti čim manj odpadkov, najenostavneje ravnanje, da si pred nakupom zastavi tri ključna vprašanja:
- Ali to zares potrebujem?
- Ali moram to nujno kupiti (in imeti) ali si lahko izposodim, najamem ali si delim?
- Ali lahko enako stvar kupim rabljeno, predelano ali popravljeno?

''Cilj pobude je, osredotočiti se na prvi sklop ukrepov – na preprečevanje nastajanja odpadkov s poudarkom na okoljskem ozaveščanju in zmanjševanju količin nastalih odpadkov s premišljenimi nakupi in izbiro materialov z daljšo življenjsko dobo. Noben odpadek ni dober odpadek, tudi če se ga da predelati. Zato v EU na področju odpadkov ostaja poglavitni cilj preprečevanje njihovega nastajanja,'' so sporočili z ministrstva za okolje.

Kot so dodali, to zahteva tudi spremembo našega razmišljanja in navad iz klasičnega potrošniškega v bolj trajnostno naravnanega. ''Ob nakupovanju običajno ne razmišljamo o tem, da bodo kupljeni izdelki, ali del teh izdelkov, prej ali slej končali med odpadki, pa bi morali, ker z našim ravnanjem obremenjujemo okolje. Zato je pomembno, da se zavedamo, da odpadki nastajajo pri vsakem našem početju in da količino odpadkov lahko predvsem zmanjšujemo sami, s tem ko ravnamo in izbiramo drugače,'' so prepričani na okoljskem ministrstvu.

Nasveti za zmanjšanje odpadkov

Kot svetujejo pristojni, je priporočljivo, da si pred nakupi sestavite seznam stvari, ki jih zares potrebujete. Pozorni bodite tudi na rok uporabe, še posebej pri hitro pokvarljivih izdelkih. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da na tak način lahko prihranite tudi kakšen evro. Eden izmed nasvetov je tudi, da preden kupite novo živilo, do konca porabite že načeta živila.

Še vedno veliko hrane konča v smeteh. Pozorni bodite na rok uporabe. Kupujte predvsem živila, ki jih res uporabljate in potrebujete.
Še vedno veliko hrane konča v smeteh. Pozorni bodite na rok uporabe. Kupujte predvsem živila, ki jih res uporabljate in potrebujete. FOTO: Miro Majcen

V trgovino se odpravite z vrečko za večkratno uporabo (iz blaga). Hvaležna vam bosta tako okolje kot tudi denarnica, saj trgovine večinoma že zaračunavajo nekaj centov za plastično vrečko, ki vse prevečkrat, žal, še vedno konča v naravi.

Izogibajte se kupovanju pakiranega sadja, zelenjave, individualnega pakiranja in majhnim zavitkom. Prednost dajte izdelkom po teži ali v večjih zavitkih. V tujini že poznajo primer dobre prakse, ko uvajajo trgovine, kjer ni pakiranih izdelkov, ampak potrošniki uporabljajo embalažo za večkratno uporabo - papir, steklo ali tekstil.

Vodo pijte iz pipe. Uporabljajte stekleničke za vodo za večkratno uporabo.

V Sloveniji imamo to srečo, da vodo še lahko pijemo iz pipe.
V Sloveniji imamo to srečo, da vodo še lahko pijemo iz pipe. FOTO: Thinkstock

Tiskajte obojestransko, pa še to le tisto, kar res potrebujete na papirju.

Porabo papirja lahko prihranite tudi tako, da na poštni nabiralnik prilepite rumeno nalepko, da ne želite prejemati reklam (če jih ne želite).

Če je možno, uporabljajte naprave, ki jih priključite na električno omrežje. Če aparat zahteva uporabo baterij, skušajte uporabljati baterije za ponovno polnjenje.

Pred nami je tudi mesec zabav, če se le da, se potrudite, da na njih ne uporabljate plastičnih krožnikov, kozarcev in pribora (enako velja za poletne piknike).

Biološko razgradljive odpadke kompostirajte doma, tako boste pridelali kakovosten humus, ki ga boste lahko uporabljali na domačem vrtu.

Premajhna oblačila lahko podarite sorodnikom ali prijateljem, lahko pa jih tudi podarite tudi v humanitarne namene. Oblačila lahko oddate tudi v zabojnike Humane, od koder nato romajo v številne ''second hand'' trgovine. Tudi z nakupovanjem v takšnih trgovinah lahko prispevate svoj delež k zmanjševanju odpadkov.

Pokvarjene ali razbite stvari skušajte popraviti. Bodite ustvarjalni. Predmet lahko odnesete v popravilo izkušenemu mojstru (naj omenimo, da tako pomagate tudi lokalnemu gospodarstvu), lahko pa se popravila lotite sami. Skoraj v vsakem človeku se skriva vsaj nekaj ustvarjalne krvi, poleg tega pa na svetovnem svetu obstajajo številna navodila, videoposnetki, kako stari, že odsluženi stvari vdahniti novo življenje, hkrati pa si zagotoviti unikaten kos, ki bo krasil vaše stanovanje.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (56)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Iluzionist
23. 11. 2015 17.51
evropska unija mora predpisati maksimalno dovoljeno embalažo za proizvode, ker proizvajalci pretiravajo z embalažo, da bi bolj pritegnili pozornost potrošnika
Šušterši? Primož
23. 11. 2015 11.51
+1
jaz sem plačal za rumeno nalepko na pošti in jo nalepil na nabiralnik, pa ne pomaga. Same reklame dobivam
Iluzionist
23. 11. 2015 17.52
Mare61
22. 11. 2015 12.21
+10
Žal spet eden tistih nasvetov, kako na letnem nivoju prihraniti 50 centov, vsaj v mojem primeru. Druga plat medalje: mešanih odpadkov imam pol manj, embalaže, ki jo komunala prodaja naprej pol več, položnica pa 3x večja, kot pred par leti...
brkec12346
22. 11. 2015 10.55
+2
, da si pred nakupom zastavi tri ključna vprašanja: - Ali to zares potrebujem? - Ali moram to nujno kupiti (in imeti) ali si lahko izposodim, najamem ali si delim? - Ali lahko enako stvar kupim rabljeno, predelano ali popravljeno? kaj pa vam dela..najbolj glavno vprašanje kerega si mormo zastavit je če si to sploh lahko kupimo polek takih plač kot jih mamo.. niste vredni besed res ne
SDS_je_poden
22. 11. 2015 08.08
+3
Po eni strani se strinjam, da je embalaže čisto preveč, po drugi strani pa si mislim, da bi bile bolezni neprimerno bolj razširjene med nami, glede na higienske navade povprečnega slovenceljna, če embalaže nebi bilo. Ne morem verjet, da si marsikdo še vedno ne umije rok po uporabi wcja, da se ljudje najprej odkašljajo v roko, potem pa z temi rokami prešlatajo vsak sadež ali zelenjavo, ki jim je na dosegu roke..... mislim res, za ogabno za bruhat!
kmackoncek
21. 11. 2015 22.16
-1
Treba je varčevati...
simple_mind
21. 11. 2015 20.10
+3
Na prvem mestu je vprašanje, kaj bi morali narediti, da sploh ne bi bilo v prodaji ogromno blaga v desetkratni in plastični embalaži, ne ?
simple_mind
21. 11. 2015 20.11
+1
Ampak je to za butalce pretežko in neprijetno vprašanje, ne ? Še posebej za proizvajalce embalaž z mastnimi profiti ?
simple_mind
21. 11. 2015 20.18
Perverzno pa prikazujete nekaj hrane v smeteh, kakor da je to največji problem.
METKA102
21. 11. 2015 18.48
+5
Tone in tone odpadkov na naši južni meji. Pa še sortirane niso.
Transformerji
21. 11. 2015 14.44
Kaj lahko narediš, da ne bo več tvojih odpadkov - UMREŠ!
Transformerji
21. 11. 2015 12.00
+1
Še ena bebava novica - spodnji komentarji so realni - raje povejte, koliko denarja še potrebujete! Vseeno je, koliko odpadkov ustvariš, malo več ali veliko - plačaš vedno enako. Kante za privatne hiše so celo kodirane, nihče pa ne preverja, če jo na zbirno mesto pripelješ ob določenem času - mi moramo svoje kante peljati 30 m do zbirnega mesta!
Transformerji
21. 11. 2015 12.03
+5
Pe še tisto o begunskih odpadkih - naj me vrag, če boste našli neodprte , za nekatere prebivalce predrage konserve v naših odpadkih!
simple_mind
21. 11. 2015 20.12
+2
Realno, bebava novica za primerno občinstvo, ne ?
1907955
21. 11. 2015 11.48
+5
V Belgiji plačam samo dejansko težo odpeljanih odpadkov(čip v kanti in tehtanje pred odvozom).Edino pravično.
simple_mind
21. 11. 2015 20.13
+1
A mogoče kdo misli, da je slovenski geto realno v EU ?
ecnarf
21. 11. 2015 07.06
+12
Komunali plačam enako za napol prazen zabojnik ali do vrha napolnjen.
cosmosjasnovidec
20. 11. 2015 22.25
+13
Kaj lahko naredim,da bo čim manj odpadkov?Grem na mejo in preusmerim begunce na hrvaško stran pa bo tone odpadkov dnevno manj.To ste pa pozabili napisati?
Polly ß
21. 11. 2015 10.22
+4
Tako je, kdo pa to plačuje? Se razume, da mi DRŽAVLJANI REPUBLIKE SLOVENIJE!!!!!!!!!!!!!!!
ni_mi_vse_eno
20. 11. 2015 19.46
+5
V tem ekonomskem sistemu, ki potrebuje stalno eksponentno rast za svoj obstoj, so že davno tega nazaj spoznali, da se zadeve morajo pokvariti. V zadevah je ugrajena doba, inžinirji izračunavajo, da se po preteku garancije zadeva pokvari. Namreč tovarna mora prodajat nove produkte, da ima lahko zaposlene delavce. Poučite se o planirani zastarelosti, poglejte na you tu-be "planned obsolescence" --- Vi pa kupite eno korenje manj, da ga namesto vas vrže v smeti trgovina in se boste počutili izredno dobro. :)
murate
20. 11. 2015 17.40
+0
Predlagam , da se zmanjša minimalni osebni dohodek , tako bo posledično manj smeti
majorb
20. 11. 2015 17.06
+4
komunali bi to bilo všeč, kasirajo itak, pa če delajo al ne.
RdecaZvezda
21. 11. 2015 08.33
+4
komunala dela enako kot raufenkiraraji,ometa ali ne ometa plačat moraš
gregolin
20. 11. 2015 16.39
+4
mali ljudje znamo delat...voluharji ki nikoli niso delali nas pa lupijo...nekje morajo denar dobit...žalostno
rde?kar67
20. 11. 2015 13.28
+10
Tukaj se greste neko novo politiko.pa naj vam povem naslednje; danes je hrana dosti slabša in zato se hitreje kvari in temu primerno jo je toliko na deponiji. NPR. ko sem bil majhen so moji starši kupili kruh ki je bil dober cel teden danes pa je po dveh dneh plesnov. Kaj pa rečete na odnos današnjih begucev ki mečejo stran hrano marsikateri Slovenec pa nima za žemljo.Torej to pa je odnos do hrane, se vidi odnos naše države na stran so stopili Američanom in na umetno hrano. Skratka ne pritožujte se kakršna država, takšna politična volja javnih uslužbencev ki razmetavajo najebe pa majhen narod!!!
majorb
20. 11. 2015 17.07
+9
ah kje pa, v hrani je tolko kemije, da še je žvad neče več jest.
periot22
20. 11. 2015 21.49
+6
rdečkar67 res je kar si napisal, veliko naših ljudi brska po smetnjakih ker nimajo za jest,beguncim pa rio mare,kruh mecejo po tleh kot smeti do hrane ki jo dobijo zastonj nimajo nobenega odnosa,kaj šele do države v katero so prišli,naša vlada pa razmetava naš denar ,da njim ustreže,SRAMOTA!!!!!!!!!!!!!!!
RdecaZvezda
21. 11. 2015 08.35
+6
ustavit hranjenje emigrantov,naj plačajo potem pa naj mečejo stran
dannyer
20. 11. 2015 12.38
+6
To kar delate je malce čudno ,da kažete slike od Pacifika kjer vemo ,da so krive države ,ki niso razvite in so se pretirano razmnožile Indonezija 257,000,000 ,Filipini 105,000,000,Malezija 30,000,000, itd . Oni nimajo takih navad kot mi . Sej ob prihodu cunamija vse odplakne v morje . Problem je to, da se nihče ne organizira ,da bi to od čistil .
1adler
20. 11. 2015 11.23
+3
Eni tako ločujejo ,da poteklo neuporabljeno zapakirano meso mečejo kar v bližnji potok