VIDEO in FOTO: Spoznajte 'angele varuhe' v slovenski vojski

Ob koncu maja smo novinarji redakcije 24ur.com skupaj s fotografom obiskali strelišče za oklepno mehanizirane enote Bač, kjer se 18 vojakov usposablja za ostrostrelce. Po mesecu dni učenja teorije in preverjanja veščin, ki jih že imajo, saj so v svojih enotah veljali za dobre strelce, so svoje jurišne puške zdaj zamenjali za orožje, ki jim omogoča, da lahko zadenejo tarčo, oddaljeno tudi več kot 800 metrov. Če želijo postati ostrostrelci v slovenski vojski (SV), morajo namreč uspešno končati trimesečno urjenje, kjer je največji poudarek na strelskem urjenju in ostrostrelski taktiki.

Ob prihodu na strelišče nas je presenetilo izjemno vetrovno vreme. Pihala je močna burja, ki se je mešala tudi z drugimi vetrovi. Če smo iz Ljubljane prišli letnemu času primerno oblečeni, pa to za strelišče na Baču zagotovo ne velja. Tako vojaki, inštruktorji kot spremljajoče osebje so bili oblečeni v zimska oblačila, nosili so kape, podkape in rokavice.

Hladni strel, znane razdalje, alternativni položaji in streljanje čez snovi

Ob 9. uri so se vojaki pripravljali na prvi strel. Gre za t. i. hladni strel, ko je cev puške še hladna. Prav ta strel je zanje zelo pomemben, saj se lahko zgodi, da bodo morali na resnični misiji tudi več dni čakati na pravo priložnost, da sprožijo na petelina in ustrelijo proti tarči. Lahko da priložnosti za drugi strel sploh ne bodo imeli, zato morajo dobro poznati svojo puško.

Sledilo je streljanje na razdalje 300, 400, 500 in 600 metrov. Ko so povečevali razdaljo, so morali ostrostrelski pari hitro vstati, pobrati vso svojo opremo, ki je ni bilo malo, ter odhiteti proti znaku z novo razdaljo. Tam so se zopet namestili, vsak kandidat v paru je nekajkrat ustrelil ter nadaljeval proti novi razdalji. Pri tem so jih ves čas spremljali inštruktorji, skrbno nadzorovali njihove gibe in jih popravljali.

Za tem je sledilo spoznavanje alternativnih položajev. Ti so pomembni, ker mora ostrostrelec vedno ostati skrit in znati teren izkoristiti v svojo korist. Ker ni vedno mogoče ustreliti iz idealnega ležečega položaja, mora znati streljati tudi iz stoječega, sedečega ali klečečega položaja. Kako si pri tem lahko pomaga, so vojakom pokazali inštruktorji.

Na koncu urjenja so inštruktorji kandidatom pokazali še streljanje čez snovi, kot so avtomobilska vrata, steklo in pnevmatike, pri čemer so uporabili ostrostrelne puške PGM Ultima Ratio Commando (7,62 mm), PGM Mini Hecate (8,6 mm) in PGM Hecate II (12,7 mm). Največji kaliber ima tako veliko moč, da ga sploh ne uporabljajo za strele neposredno na sovražnika. Z njimi lahko streljajo skozi vrata ali celo zid, če uporabijo nekoliko prilagojene naboje.

Na en strel lahko čakajo več dni

Kot nam je pojasnil stotnik Aleš Kesič, pa za potrjen zadetek orožje ni na prvem mestu. Vse se namreč začne pri ostrostrelcu, ki vedno deluje v paru s svojim opazovalcem. "Ostrostrelec je zadolžen za delo z orožjem, še bolj pomembna pa je funkcija njegovega buddyja, opazovalca, ki pripravi vse elemente, potrebne za streljanje. Torej usmeri ostrostrelca na cilj," pravi Kesič.

Ostrostrelca omejujejo tudi zunanji dejavniki. Izjemno težak faktor streljanja na velike razdalje je veter. Če smo prej omenili, da so udeleženci urjenja streljali na znane razdalje, hkrati pa dodali, da je bil dan na Baču zelo vetroven, potem lahko povemo, da njihovi rezultati niso bili slabi. Ostrostrelna puška z najmanjšim kalibrom, ki jo uporabljajo v SV, je praktično na vseh razdaljah zadela tarčo, kar potrjuje, da gre res za najboljše strelce v vojski.

Za ostrostrelca je pomembna tudi vidljivost – ta se bo v dežju močno pomanjšala, sonce pa bo na tarči naredilo različne efekte. Tu so še sami vplivi balistike, povezane z mrazom in vročino. Vse te stvari morata ostrostrelec in opazovalec beležiti in z vajami pridobivati izkušnje.

Strel, dodaja Kesič, na tem urjenju ni najpomembnejši. Bistvo je vojaka pripraviti, da se bo pripravljen premikati počasi, biti potrpežljiv, iskati primeren položaj, in na en sam strel, kot smo že omenili, čakati tudi več dni.

'Ni majhnih in visokih, debelih in suhih, le dobri in slabi'

Prav zato ne more biti vsak ostrostrelec. Kesič poudarja razliko med boljšim strelcem – popolnoma navadnim vojakom v enoti, ki se je izkazal samo v tem, da bolje strelja – in ostrostrelcem, ki ima poleg tega sposobnost, da lahko deluje samostojno na bojišču, da je lahko dlje časa ločen od enote, je umirjen in potrpežljiv. "Ostrostrelec je človek, ki je izkušen. Vsi fantje, ki se urijo tukaj, so najprej končali osnovno vojaško usposabljanje, vsi so morali – preden so prišli na usposabljanje za ostrostrelca – opraviti tudi urjenje za pripadnike posebnih enot SV (ESD, PEST) ali pa so iz izvidniških enot SV," pojasnjuje.

Vsi vojaki morajo prestati zdravstveno selekcijo, saj obstajajo tudi fizične omejitve. Poleg telesne kondicije, ki mora ustrezati tisti, ki jo imajo pripadniki posebnih enot, je seveda najbolj pomemben dober vid. Z očali se ga da prilagoditi, barvna slepota pa ne pride v poštev. Starost, pravi Kesič, je prej prednost kot ovira. "V vojski pravimo, da ni debelih in suhih, visokih in majhnih, starih in mladih, so pa dobri in slabi. Včasih je starost lahko celo prednost. Prvič je tu izkušenost, človek je lahko z leti tudi bolj zrel, in dokler lahko fizično sledi, se pravi je dober in ne slab, potem lahko to delo opravlja."

Usposabljanje uspešno končata dve tretjini, žensk med njimi ni

Usposabljanje uspešno opravita približno dve tretjini vojakov. A ker so tako naporna, med njimi ni žensk. "Standardi so enaki za vse. Če bi torej ženska usposabljanja uspešno prestala, bi lahko postala ostrostrelka. Znano je tudi, da so ženske boljše strelke od moških," pojasni Kesič.

V praksi so ostrostrelci prisotni v vseh državah, kjer je prisotna SV, delujejo na minimalni ravni kot bataljon in samostojno. "Ostrostrelci so izjemen bojni multiplikator sile. Lahko jih uporabljajo kot izvidnike, za navajanje ognja, za eliminacijo tarč visokih vrednosti … Na misijah jih uporabljajo za opazovanje in za zaščito enot. Američani so uvedli koncept Guardian Angel (angel varuh), ko ostrostrelca uporabijo, da zaščiti neko prijateljsko enoto. Koristni so v vseh pogojih dela, zlasti pri zaščiti v okolju, kjer je ogromno civilnega prebivalstva in je velika možnost kolateralne škode. Takrat ostrostrelci zelo pridejo do izraza," pojasnjuje.

Na terenu ima ostrostrelec pri sebi orožje, podstavek, na katerega ga lahko nasloni, in opremo za osnovno preživetje, njegov opazovalec pa ima optiko s 40-kratno povečavo in orožje za osebno zaščito. Zelo pomembna je tudi maskirna uniforma (t. i. ghillie suit) – posebna uniforma ostrostrelca, ki omogoča izjemno dobro maskiranje v najrazličnejših okoljih, kjer ostrostrelci zalezujejo nasprotnika. Zalezovanje (angl. stalking) je ena najpomembnejših veščin ostrostrelske taktike, ki pa vam jo bomo predstavili v našem naslednjem prispevku.